1967

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990.
Leta:	1964 · 1965 · 1966 · 1967 · 1968 · 1969 · 1970
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki

Ena od udeleženk protesta proti vietnamski vojni pred Pentagonom ponuja vojaku cvet

1. januar - v Kanadi se prične celoletna proslava stote obletnice sprejetja ustavnega akta, ki jo spremlja svetovna razstava Expo 67 v Montréalu.
4. januar - rock skupina The Doors izda svoj prvi album.
8. januar - Vietnamska vojna: ameriške sile pričnejo z obsežno akcijo »išči in uniči« proti silam Viet Konga, Operacijo Cedar Falls.
26. januar - Parlament Združenega kraljestva sprejme sklep o nacionalizaciji 90 % državne jeklarske industrije.
27. januar - v požaru komandnega modula med preskusi za odpravo Apollo 1 umrejo astronavti Gus Grissom, Edward Higgins White in Roger Chaffee.
22. februar - general Suharto prevzame oblast v Indoneziji od Sukarna z vojaškim državnim udarom.
24. februar - Sovjetska zveza prepove svojim satelitskim državam vzpostavljanje diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo.
1. marec - v Braziliji je aretiran Franz Stangl, nekdanji esesovski poveljnik uničevalnih taborišč Treblinka in Sobibor.
9. marec - Stalinova hči Svetlana Allilujeva prebegne v Združene države Amerike preko veleposlaništva v New Delhiju.
14. marec - devet članov vodstva nemškega farmacevtskega podjetja Grünenthal je obsojenih zaradi prodajanja talidomida kljub znanim teratogenim učinkom.
9. april - krstni polet novega potniškega letala Boeing 737.
14. april - v San Franciscu poteka sprevod 10.000 protestnikov proti vietnamski vojni.
24. april - zaradi okvare med pristankom kapsule Sojuz 1 umre prvi sovjetski kozmonavt, Vladimir Mihajlovič Komarov.
30. april - v Moskvi je končan 540 m visok televizijski stolp Ostankino, takrat najvišja prosto stoječa zgradba na svetu.
6. maj - Zakir Husein postane prvi muslimanski predsednik Indije.
8. maj - med množičnimi demonstracijami proti britanski oblasti v Hong Kongu se vnamejo spopadi med protestniki in policijo, ki zahtevajo 51 življenj, več sto ljudi je ranjenih.
17. maj - v Siriji se prične mobilizacija za boj proti Izraelu.
19. maj - Jurij Andropov prevzame vodstvo sovjetske varnostno-obveščevalne službe KGB.
23. maj - Egipt zapre morski dostop v Rdeče morje za izraelske ladje.
27. maj - avstralski volivci na referendumu z veliko večino potrdijo prvi korak k priznavanju pravic staroselcev.
30. maj - Republika Biafra razglasi odcepitev od Nigerije.
2. junij - v protestih v zahodnem Berlinu proti obisku iranskega šaha umre Benno Ohnesorg, njegova smrt spodbudi nastanek teroristične skupine Gibanje 2. junij.
5. – 10. junij - šestdnevna vojna med Arabci in Izraelci: Izrael osvoji Zahodni breg, Gazo, Sinaj in Golansko planoto. Egiptovski predsednik Naser zaradi poraza oznani svoj odstop, ki ga naslednji dan prekliče.
12. junij - Sovjetska zveza izstreli sondo Venera 4 proti Veneri.
14. junij - Združene države Amerike izstrelijo sondo Mariner 5 proti Veneri.
25. junij - ocenjeno 400 milijonov gledalcev spremlja prvo satelitsko televizijsko oddajo v živo, ki jo konča nastop The Beatles s posebej v ta namen napisano skladbo »All You Need is Love«.
26. junij - papež Pavel VI. umesti 27 novih kardinalov, med njimi bodočega papeža Janeza Pavla II.
28. junij - Izrael priključi vzhodni Jeruzalem.
23. julij - v Detroitu (Michigan, ZDA) potekajo eni najhujših rasnih izgredov v zgodovini države, v katerih je 43 ljudi ubitih in 342 ranjenih ter požganih 1.400 zgradb.
24. julij - francoski predsednik Charles de Gaulle med obiskom Kanade vzklikne »Vive le Québec libre!« (Naj živi svobodni Quebec) pred stotisočglavo množico, kar mnogi interpretirajo kot podporo osamosvojitvi Quebeca.
5. avgust - rock skupina Pink Floyd izda svoj debitantski album, The Piper at the Gates of Dawn.
8. avgust - v Bangkoku (Tajska) je ustanovljena Zveza držav Jugovzhodne Azije.
3. september - »dan H« na Švedskem: ob 5. uri zjutraj po lokalnem času se v vsej državi spremenijo pravila cestnega prometa, Švedska uzakoni vožnjo po desnem pasu namesto po levem.
10. september - gibraltarski volivci na referendumu skoraj soglasno zavrnejo priključitev Španiji.
27. september - RMS Queen Mary konča svojo zadnjo čezoceansko plovbo.
8. oktober - Che Guevara in njegovi možje so zajeti v Boliviji ter dan kasneje usmrčeni.
19. oktober - sonda Mariner 5 leti mimo Venere.
26. oktober - Mohamed Reza Pahlavi je okronan kot iranski šah.
9. november - program Apollo: NASA poskusno izstreli plovilo Apollo 4 brez posadke, z novo nosilno raketo Saturn V.
29. november - ameriški obrambni sekretar Robert McNamara oznani svoj odstop zaradi nestrinjanja predsednika Lyndona B. Johnsona z njegovimi predlogi za zmanjšanje ameriških vojaških akcij v vietnamski vojni.
3. december - Christiaan Barnard z 31-člansko ekipo bolnišnice v Cape Townu opravi prvo uspešno presaditev srca v zgodovini.
9. december - Nicolae Ceaușescu postane predsednik državnega sveta Romunije in s tem de facto vodja države.
11. december - v francoskem Toulousu je javnosti prvič predstavljeno nadzvočno potniško letalo Concorde.
13. december - Konstantin II. Grški po neuspelem poskusu državnega udara uide iz Grčije.

Rojstva

2. januar - Tia Carrere, ameriška igralka, pevka in fotomodel
14. februar - Mark Rutte, nizozemski politik
18. februar - Roberto Baggio, italijanski nogometaš
19. februar - Benicio del Toro, portoriško-španski igralec
20. februar - Kurt Cobain, ameriški glasbenik († 1994)
13. marec - Andrés Escobar, kolumbijski nogometaš († 1994)
8. maj - Andrej Razinger, slovenski hokejist
9. maj - Nataša Bokal, slovenska alpska smučarka
15. maj - Simen Agdestein, norveški nogometaš in trener ter šahovski velemojster
16. maj - Virgil Widrich, avstrijski filmski režiser
27. maj - Paul Gascoigne, angleški nogometaš
29. maj - Noel Gallagher, angleški pevec
20. junij - Nicole Kidman, ameriška igralka, fotomodel in pevka
24. junij - Janez Lapajne, slovenski filmski režiser
1. julij - Pamela Anderson, ameriška igralka in fotomodel
30. julij - Gregor Majdič, slovenski endokrinolog, embriolog in pisatelj
12. avgust - Emil Kostadinov, bolgarski nogometaš
21. avgust - Carrie-Anne Moss, kanadska igralka
13. september - Michael Johnson, ameriški atlet
19. september - Aleksander Aleksandrovič Karelin, ruski rokoborec in politik
29. september - Igor Podpečan, slovenski harmonikar in baritonist
28. oktober - Julia Roberts, ameriška igralka in fotomodel
3. november - Antonio Pettigrew, ameriški atlet († 2010)
6. november
- Igor Evgen Bergant, slovenski novinar in šporni komentator
- Janez Lenarčič, slovenski pravnik, politik in evropski komisar
7. november - David Guetta, francoski house producent in DJ
22. november - Boris Becker, nemški tenisač
20. december - Mihail Sakašvili, gruzijski politik

Smrti

3. januar - Jack Ruby, ameriški lastnik nočnega kluba Dallas (* 1911)
4. januar - Boris Kraigher, slovenski partizan, general in komunistični politik (* 1914)
27. januar -
- Edward Higgins White, ameriški astronavt (* 1930)
- Gus Grissom, ameriški astronavt (* 1926)
- Roger Chaffee, ameriški astronavt (* 1935)
18. februar - Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik (* 1904)
4. marec - Mohamed Mosadek, iranski politik (* 1882)
18. marec - Marij Pregelj, slovenski slikar (* 1913)
5. april - Hermann Joseph Muller, ameriški genetik, nobelovec (* 1890)
19. april - Konrad Adenauer, nemški pravnik in politik (* 1876)
21. april - André-Louis Danjon, francoski astronom (* 1890)
24. april - Vladimir Mihajlovič Komarov, ruski kozmonavt (* 1927)
30. april - Franjo Baš, slovenski muzealec, zgodovinar in etnolog (* 1899)
14. maj - Osvaldo Moles, brazilski novinar (* 1913)
15. maj - Edward Hopper, ameriški slikar in ilustrator (* 1882)
4. junij - Lloyd Viel Berkner, ameriški fizik in inženir (* 1905)
10. junij - Spencer Tracy, ameriški igralec (* 1900)
8. julij - Vivien Leigh, angleška igralka (* 1913)
14. julij - Alojz Gradnik, slovenski pesnik, prevajalec in sodnik (* 1882)
20. julij - Morris Swadesh, ameriški jezikoslovec in antropolog (* 1909)
21. julij - Basil Rathbone, angleški igralec (* 1892)
1. avgust - Richard Kuhn, avstrijsko-nemški biokemik, nobelovec (* 1900)
9. avgust - Joe Orton, angleški dramatik (* 1933)
14. avgust - Bob Anderson, britanski dirkač Formule 1 (* 1931)
15. avgust - René Magritte, belgijski slikar (* 1898)
19. avgust - Isaac Deutscher, britanski zgodovinar marksizma (* 1907)
1. september - Ilse Koch, nemška nacistka in vojna zločinka (* 1906)
12. september - Vladimir Bartol, slovenski pisatelj in dramatik (* 1903)
18. september - John Douglas Cockcroft, angleški fizik, nobelovec (* 1897)
25. september - Stanislaw Sosabowski, poljski general (* 1892)
9. oktober -
- Che Guevara, argentinski revolucionar (* 1928)
- Cyril Norman Hinshelwood, britanski fizikalni kemik, nobelovec (* 1897)
21. oktober - Ejnar Hertzsprung, danski astronom in kemik (* 1873)
15. november - Michael James Adams, ameriški vojaški pilot in astronavt (* 1930)
20. november - Kazimierz Funk, poljski biokemik (* 1884)
10. december - Otis Redding, ameriški pevec in producent (* 1941)
28. december - Katharine McCormick, ameriška feministka in politična aktivistka (* 1875)

Nobelove nagrade

Fizika - Hans Albrecht Bethe
Kemija - Manfred Eigen, Ronald George Wreyford Norrish, George Porter
Fiziologija ali medicina - Ragnar Granit, Haldan Keffer Hartline, George Wald
Književnost - Miguel Ángel Asturias
Mir - ni bila podeljena

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1967

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990.
Leta:	1964 · 1965 · 1966 · 1967 · 1968 · 1969 · 1970
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Search

1967

Vsebina

Dogodki

Rojstva

Smrti

Nobelove nagrade