1991

Januar – marec

• 5. januar – gruzijska vojska napade glavno mesto Južne Osetije Chinvali; začetek vojne v Južni Osetiji.
• 8. januar – srbske oblasti si iz primarne emisije pri Jugoslovanski narodni banki prisvojijo 1,4 milijarde dolarjev (18 milijard in 243 milijonov dinarjev) za svoje potrebe – začetek razpada jugoslovanskega ekonomskega sistema.
• 13. januar – sovjetske sile zasedejo Vilno da bi preprečile osamosvajanje Litve.
• 17. januar –
  • zalivska vojna: z zračnimi napadi na cilje v Iraku se prične operacija Puščavski vihar.
  • Harald V. postane kralj Norveške ob smrti svojega očeta Olafa V.
• 26. januar – s strmoglavljenjem diktatorja Mohameda Siada Barreja se prične državljanska vojna v Somaliji.
• 7. februar – Začasna irska republikanska armada izvede napad z minometom na uradno rezidenco britanskega premierja Johna Majorja med sestankom kabineta.
• 9. februar – razpad Sovjetske zveze: volivci v Litvi na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
• 15. februar –
  • predstavniki Češkoslovaške, Madžarske in Poljske povežejo države v t. i. Višegrajsko skupino za medsebojno pomoč pri prehodu v svobodno tržno gospodarstvo.
  • zalivska vojna: ameriške enote prečkajo mejo med saudsko-kuvajtsko mejo in pričnejo prodirati proti glavnemu mestu; začetek kopenske faze operacije Puščavski vihar.
• 20. februar – slovenska skupščina s sprejetjem 19. amandmaja k ustavi izstopi iz pravnega reda SFRJ.
• 26. februar – iraški voditelj Sadam Husein oznani umik iraških sil iz Kuvajta; te ob odhodu vžgejo kuvajtska naftna polja.
• 3. marec –
  • razpad Sovjetske zveze: volivci v Latviji in Estoniji na referendumih izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
  • naključni mimoidoči posname kako losangeleški policisti brutalno pretepajo črnskega prestopnika Rodneyja Kinga.
• 15. marec –
  • zaradi neuspeha predloga JLA da se v Jugoslaviji razglasijo izredne razmere odstopi predsednik Predsedstva Borisav Jović.
  • združena Nemčija formalno pridobi popolno neodvisnost, ko se članice Zavezniškega nadzornega sveta odpovejo vsem preostalim pravicam.
• 31. marec –
  • razpad Sovjetske zveze: volivci v Gruziji na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
  • v Albaniji potekajo prve večstrankarske volitve po padcu režima Hodževega naslednika Ramiza Alie.

April – junij

• 3. april – Varnostni svet OZN sprejme resolucijo 687 o prekinitvi ognja, po kateri mora Irak uničiti vse biološko in kemično orožje ter balistične izstrelke z dometom nad 150 km.
• 29. april – eden najhujših tropskih ciklonov v zgodovini prizadene jugovzhod Bangladeša; v divjanju nevihte umre približno 138.000 ljudi, 10 milijonov jih ostane brez domov.
• 2. maj – spopad v Borovem selu: v oboroženem spopadu v vasi Borovo pri Vukovarju umre 12 hrvaških policistov in trije Srbi, zaradi česar posreduje JLA; dogodek predstavlja eno pomembnejših zaostritev odnosov v tem letu, ki so privedli do vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
• 18. maj – Somaliland razglasi neodvisnost od Somalije.
• 19. maj – hrvaški volivci na referendumu z veliko večino potrdijo neodvisnost Hrvaške.
• 21. maj – predsednik Etiopije Mengistu Hajle Marjam pobegne iz države, s čimer se konča tamkajšnja državljanska vojna.
• 23. maj – pekrski dogodki: enota JLA z oklepniki obkoli 710. učni center TO v Pekrah pri Mariboru in zahteva predajo.
• 12. junij – Boris Jelcin je izvoljen za prvega predsednika Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR).
• 15. junij – na Filipinih izbruhne ognjenik Pinatubo. Drugi najmočnejši kopenski izbruh tega stoletja povzroči smrt 800 ljudi.
• 25. junij – Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost od Jugoslavije; slovenska skupščina na ta dan sprejme ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti.
• 27. junij – 7. julij – vojna za neodvisnost Slovenije.

Julij – september

• 1. julij – na srečanju voditeljev vzhodnoevropskih držav v Pragi je uradno razpuščen Varšavski pakt.
• 7. julij – s podpisom Brionske deklaracije se konča vojna v Sloveniji.
• 31. julij – ameriški predsednik George H. W. Bush in predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov podpišeta sporazum START I o omejevanju strateške oborožitve.
• 8. avgust – zruši se Varšavski radijski stolp, takrat najvišja zgradba na svetu.
• 19. – 21. avgust – avgustovski državni udar: člani trde linije v sovjetski vladi poskušajo na silo odstraniti predsednika Mihaila Gorbačova.
• 20. avgust – Estonija postane neodvisna država.
• 21. avgust – Latvija postane neodvisna država.
• 24. avgust – Ukrajina postane neodvisna država.
• 25. avgust – Belorusija postane neodvisna država.
• 27. avgust – Moldavija postane neodvisna država.
• 30. avgust – Azerbajdžan postane neodvisna država.
• 31. avgust – Kirgizija in Uzbekistan postaneta neodvisni državi.
• 6. september –
  • Sovjetska zveza prizna neodvisnost baltiških držav.
  • Leningrad je ponovno preimenovan v Sankt Peterburg.
• 8. september – makedonski volivci na referendumu podprejo osamosvojitev Makedonije.
• 9. september – Tadžikistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
• 19. september – v italijanskih Alpah je odkrito mumificirano truplo Ötzija iz bakrene dobe.
• 21. september – Armenija postane neodvisna država.
• 22. september – kumranski rokopisi so prvič predstavljeni javnosti.

Oktober – december

• 1. oktober – JLA prične z obleganjem Dubrovnika, propad dogovora o premirju sklenjenega teden prej.
• 5. oktober – Linus Torvalds objavi prvo različico jedra operacijskega sistema Linux.
• 7. oktober – slovenski parlament sprejme odločitev o novi slovenski valuti – tolarju.
• 26. oktober – zadnji vojak JLA zapusti Slovenijo.
• 27. oktober –
  • na Poljskem potekajo prve svobodne parlamentarne volitve.
  • Turkmenistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
• 29. oktober – ameriška sonda Galileo opravi prvi bližnji mimolet asteroida (951 Gaspra) v zgodovini.
• 6. november – uradno je razpuščena sovjetska tajna služba KGB.
• 7. november – košarkar ekipe Los Angeles Lakers Magic Johnson oznani, da ima AIDS, s čimer se praktično konča njegova kariera.
• 18. november – srbske sile po 87-dnevnem obleganju zavzamejo Vukovar in izvedejo pokol med branilci ter civilisti.
• 20. november – v Sloveniji je sprejet zakon o denacionalizaciji.
• 27. november – Varnostni svet OZN z resolucijo ustvari podlago za napotitev mirovnih enot na ozemlje nekdanje Jugoslavije.
• 28. november – Južna Osetija razglasi neodvisnost od Gruzije.
• 8. december – voditelji Rusije, Belorusije in Ukrajine podpišejo dogovor s katerim je ustanovljena Skupnost neodvisnih držav.
• 19. december – ustavodajna skupščina s sedežem v Kninu razglasi Srbsko republiko Krajino na ozemlju Hrvaške.
• 23. december –
  • Državni zbor Republike Slovenije ratificira Ustavo Republike Slovenije; ta dogodek se v Sloveniji obeležuje kot dan ustavnosti.
  • Nemčija prizna samostojni Slovenijo in Hrvaško.
• 25. december –
  • Mihail Gorbačev odstopi z mesta voditelja Sovjetske zveze, s tem pa dokončno preneha obstajati Sovjetska zveza; Ruska sovjetska federativna socialistična republika se preimenuje v Rusko federacijo, ki postane naslednica nekdanje skupne države v mednarodnih odnosih.
  • Kazahstan postane neodvisna država.
  • z razpadom Sovjetske zveze se konča hladna vojna.
• 26. december – bitka za oblast med vladajočo vojaško hunto in islamisti v Alžiriji preraste v državljansko vojno.

• 12. januar – Pixie Lott, britanska pevka
• 20. januar – Polona Hercog, slovenska tenisačica
• 17. februar – Ed Sheeran, angleški glasbenik
• 23. maj – Lena Meyer-Landrut, nemška pevka
• 11. junij – Sašo Avsenik, slovenski harmonikar
• 17. avgust – Saša Golob, slovenska telovadka
• 19. september – Martin Juhart, slovenski glasbenik
• 24. december – Louis Tomlinson, angleški pevec

• 4. januar – Stanislav Lenič, slovenski škof (* 1911)
• 11. januar – Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, nobelovec (* 1905)
• 17. januar – Olaf V., norveški kralj (* 1903)
• 30. januar – John Bardeen, ameriški fizik, nobelovec (* 1908)
• 6. februar – Salvador Luria, italijansko-ameriški mikrobiolog, nobelovec (* 1912)
• 3. marec – William George Penney, britanski matematik in fizik (* 1909)
• 12. marec – Ragnar Granit, finsko-švedski fiziolog, nobelovec (* 1900)
• 1. april – Martha Graham, ameriška plesalka in koreografinja (* 1894)
• 3. april – Graham Greene, angleški pisatelj (* 1904)
• 4. april – Max Frisch, švicarski pisatelj in dramatik (* 1911)
• 21. maj – Rajiv Gandhi, indijski politik (* 1944)
• 26. junij – Ivan Kern, slovenski admiral (* 1898)
• 29. junij – Henri Lefebvre, francoski filozof in sociolog (* 1901)
• 24. julij – Isaac Bashevis Singer, ameriški judovski pisatelj, nobelovec (* 1902)
• 4. avgust – Jevgenij Dragunov, ruski konstruktor (* 1920)
• 2. september – Alfonso García Robles, mehiški diplomat in politik, nobelovec (* 1911)
• 7. september – Edwin McMillan, ameriški fizik, nobelovec (* 1907)
• 28. september – Miles Davis, ameriški glasbenik in skladatelj (* 1926)
• 12. oktober – Arkadij Natanovič Strugacki, ruski pisatelj in scenarist (* 1925)
• 24. oktober – Gene Roddenberry, ameriški scenarist in producent (* 1921)
• 18. november – Gustáv Husák, češkoslovaški politik (* 1913)
• 23. november – Klaus Kinski, nemški igralec (* 1926)
• 24. november – Freddie Mercury, britanski glasbenik (* 1946)
• 1. december – George Stigler, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1911)
• 6. december – Richard Stone, britanski ekonomist, nobelovec (* 1913)
• 15. december – Vasilij Grigorjevič Zajcev, ruski ostrostrelec in častnik (* 1915)
• 19. december – Franc Košir, slovenski glasbenik (* 1931)

• Fizika – Pierre-Gilles de Gennes
• Kemija – Richard R. Ernst
• Fiziologija ali medicina – Erwin Neher, Bert Sakmann
• Književnost – Nadine Gordimer
• Mir – Aung San Su Či
• Ekonomija – Ronald Coase

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1991