Ali (kalif)
Ali ibn Abi Talib ali krajše Ali[2] (arabsko علي بن أبي طالب: ʿAlī bin Abī Ṭālib) je bil bratranec in zet islamskega preroka Mohameda in v letih 656 do 661 kalif islamskega kalifata,[3] * 13. radžab 21 pred hidžro (15. september 601),[4] † 21. ramadan 40 po hidžri (29. januar 661).[5][4]
| Ali (kalif) | |
|---|---|
.JPG) | |
| Rojstvo | cca. 600 Meka, Hidžaz, Arabski polotok[1] |
| Smrt | 29. januar 661 Kufa[d], Rašidunski kalifat[1] |
| Državljanstvo |  Rašidunski kalifat |
| Poklic | državnik, kadi, fakih, muhaddith, mufasir, sodnik, pesnik, kalif |
| Podpis |  |
Ali je bil sin Abu Taliba[3] in Fatime bint Asad.[6] Bil je edini človek, rojen v Kaabi v Meki, najsvetejšem mestu islama, kar poudarjajo zlasti šiitski muslimani,[6][7][8] in prvi moški, ki je sprejel islam.[9][10] Po begu iz Meke v Medino (hidžra) leta 622 se je poročil z Mohamedovo hčerko Fatimo.[6] V Meki je sodeloval v prvih napadih na karavane, kasneje pa v vseh spopadih porajajoče se islamske skupnosti. Mohamedovi prijatelji (ashabi) so ga leta 656 po umoru kalifa Utmana ibn Afana imenovali za njegovega naslednika.[11][12] Alijeva vladavina se je končala z državljanskimi nemiri in njegovim umorom med molitvijo v Veliki mošeji v Kufi dva dni kasneje.[13][14][15]
Ali je pomembna verska, politična in duhovna osebnost tako za sunitske kot šiitske muslimane.[16] Številni biografski viri so zaradi sektaštva do Alija pogosto pristranski, vsi pa se strinjajo, da je bil pobožen musliman, predan islamski stvari in voditelj, izbran skladno s Koranom in suno.[5]
Suniti imajo Alija za četrtega in zadnjega pravovernega kalifa (al-Khulafā’ur-Rāshidūn), šiiti pa, skladno z njihovo razlago Mohamedovega hadita v Ghadir Khummu, za prvega imama po Mohamedu. Šiiti razen tega verjamejo, da so Ali in vsi drugi šiitski imami iz Mohamedove družine (Ahl al-Bayt) pravoverni Mohamedovi nasledniki. Njihovo prepričanje je islamsko skupnost (ummah) razdelilo na sunitsko in šiitsko vejo.[6] [16][17][18]
Sklici
Viri
- Ashraf, Shahid (2005). Encyclopedia of Holy Prophet and Companions. Anmol Publications PVT. LTD. ISBN 978-81-261-1940-0.
- Kelen, Betty (2001). Muhammad: The Messenger of God. Taylor Production. ISBN 978-0-929093-12-3.
- Dakake, Maria Massi (2008). The Charismatic Community: Shi'ite Identity in Early Islam. SUNY Press. ISBN 978-0-7914-7033-6.
- Holt, P.M.; Lambton, Ann K.S.; Lewis, Bernard, uredniki (1970). Cambridge History of Islam. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-29135-4.
- Lapidus, Ira (2002). A History of Islamic Societies (2. izdaja). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-77933-3.
- Madelung, Wilferd (1997). The Succession to Muhammad: A Study of the Early Caliphate. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-64696-3.
- Tabatabaei, Sayyid Mohammad Hosayn (1979). Shi'ite Islam. Suny press.ISBN 978-0-87395-272-9.| Translated by Seyyed Hossein Nasr.
- Tabatabaei, Sayyid Mohammad Hosayn (1987). The Quran in Islam: Its Impact and Influence on the Life of Muslims. Zahra. ISBN 978-0-7103-0265-6.
- Watt, William Montgomery (1953). Muhammad at Mecca. Oxford University Press.