Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo. Nahaja se približno na oddaljenosti 2,36 milijonov svetlobnih let oziroma 725 tisoč parsekov v smeri ozvezdja Andromede.

Andromedina galaksija
Slika Andromedine galaksije v vidni svetlobi skozi filter Hα.
Opazovalni podatki (epoha J2000,0)
OzvezdjeAndromeda
Rektascenzija00h 42m 44,324s [1]
Deklinacija+41° 16′ 08,53″ [1]
Rdeči premik-0,001001 ± 0,000013 [1]
Helioc. radialna hitrost−301 ± 1 [2]
Oddaljenost2,54 ± 0,06 Msv. l.
(778 ± 17 kpc)[3][2][4][5][6][a]
Navidezni sij (V)4,36 [1]
Absolutni izsev (V)−20,0[b][4]
Značilnosti
TipSA(s)b [1]
Navidezna velikost (V)190′ × 60′ [1]
Druge oznake
M31, NGC 224, UGC 454, PGC 2557[1]
Glej tudi: galaksija, seznam galaksij

V temni in jasni noči je vidna s prostim očesom. Z maso približno 1,5 naše Galaksije je največja galaksija v Krajevni skupini, ki jo sestavljata dva ducata majhnih galaksij skupaj s tremi velikimi: Andromedino, krajevno Galaksijo in M33.

Splošne značilnosti

Podatki kažejo na to, da se bo Andromedina galaksija zaletela v našo Galaksijo in da se giblje proti njej s hitrostjo okoli 140 km/s. Galaksiji bosta trčili čez približno 3 milijarde let in se bosta verjetno združili v velikansko eliptično galaksijo.

Andromedino galaksijo je leta 964 opazoval arabski astronom Abdurahman Ali Sufi, ki jo je opisal kot »majhen oblak«. Prvi opis s pomočjo daljnogleda je dal leta 1612 Simon Marij, ki ga velikokrat nepravilno smatrajo za odkritelja Andromedine galaksije.

Galaksija je pomembna za študij galaksij, ker je najbližja velika galaksija. Leta 1943 je Walter Baade prvi razločil zvezde v osrednjem delu Andromedine galaksije. Edwin Powell Hubble je razpoznal zunajgalaktične kefeidne spremenljivke najprej na fotografijah te galaksije in potrdil, da ta »meglica«, kakor so jo imenovali prej, leži zunaj naše Galaksije.

Robin Barnard z Odprte univerze je v Andromedini galaksiji zaznal deset izvorov žarkov gama s pomočjo orbitalnega observatorija XMM-Newton Evropske vesoljske agencije. Opazovanja je objavil 5. aprila 2004. Izvori so po njem kandidati za črne luknje ali nevtronske zvezde, ki segrevajo plin na milijone stopinj K in zaradi tega sevajo žarke gama. Spekter nevtronskih zvezd je enak kot spekter domnevnih črnih lukenj, vendar jih je moč razločiti po njihovi masi.

Sklici

Zunanje povezave


 p  p  u  z 

Messierov katalog

M1M2M3M4M5M6M7M8M9M10
M11M12M13M14M15M16M17M18M19M20
M21M22M23M24M25M26M27M28M29M30
M31M32M33M34M35M36M37M38M39M40
M41M42M43M44M45M46M47M48M49M50
M51M52M53M54M55M56M57M58M59M60
M61M62M63M64M65M66M67M68M69M70
M71M72M73M74M75M76M77M78M79M80
M81M82M83M84M85M86M87M88M89M90
M91M92M93M94M95M96M97M98M99M100
M101M102M103M104M105M106M107M108M109M110
    meglice    galaksije (seznam)    dvozvezdja (seznam)
    zvezdne kopice    kopice z meglico    planetarne meglice (seznam)
Glej tudi: seznam Messierovih teles
Drugi katalogi: Novi splošni katalog (NGC)

00h 42m 44.3s, +41° 16′ 10″