Christopher Plummer

Christopher Plummer se je rodil 13. decembra 1929 v Torontu v Ontariu kot edini otrok Isabelle Mary (rojene Abbott), ki je delala kot sekretarka dekana na univerzi McGill, in Johna Orma Plummerja, ki je prodajal vrednostne papirje. Po materi je pravnuk nekdanjega kanadskega premierja Sira Johna Abbotta in prapravnuk anglikanskega duhovnika in predsednika McGilla Johna Bethuneja. Kmalu po njegovem rojstvu sta se starša ločila, zato je odraščal pri Abbottovih v Sennevillu v Quebecu izven Montreala. Tukaj se je naučil tekoče govoriti angleško in francosko. Njegova daljna bratranca sta britanski igralec Nigel Bruce, ki je najbolj poznan kot Watson v filmu o Sherlocku Holmesu v režiji Basila Rathbonea, in Sir Michael Bruce, baron in novinar.^[7]

Najprej je nameraval postati koncertni pianist, vendar je že v zgodnji mladosti razvil ljubezen do gledališča. Po gledanju filma Henry V iz leta 1944 se je začel ukvarjati z igranjem. V tem času je živel v Pine Avenueu v Montrealu, kjer je obiskoval šolo Montreal High, nato pa se je vpisal na šolo McGill.^[8]

Leta 1946 je nastopil kot gospod Darcy v gledališki upodobitvi Prevzetnosti in pristranosti na Montreal Highu. Takrat je nanj postal pozoren gledališki kritik glasila Montreal Gazette Herbert Whittaker. Ta je 18-letnemu Plummerju priskrbel vlogo Ojdipa v Cocteaujevi predstavi La Machine infernale.^[9]

Broadway

Christopher Plummer je na Broadwayu debitiral januarja 1953 v le takrat izvedeni predstavi The Starcross Story. Naslednja predstava Home is the Hero je doživela 30 izvedb med septembrom in oktobrom 1954. Nastopil je tudi v predstavi The Dark is Light Enough, ki je bila izvedena 69-krat med februarjem in aprilom 1955 in kjer sta v glavni vlogi nastopila legenda Broadwaya Katharine Cornell in filmska legenda Tyron Power. Predstavo so izvedli v več različnih krajih. Kasneje istega leta se je pojavil v svojem prvem broadwayskem hitu ob Julie Harris (ki je osvojila nagrado Tony) v predstavi The Lark po zgodbi Jeana Anouilha. Po neuspešni igri Night of the Auk se je Plummer pojavil v uspešni igri Elie Kazana J.B., ki je nastala po knjižni predlogi s Pulitzerjevo nagrado nagrajenega Archibalda MacLeisha. Plummer je bil za to vlogo nominiran za svojega prvega Tonyja za najboljšega igralca. J.B. je sicer osvojila Tonyja za najboljšo predstavo, Kazan pa ga je dobil za najboljšo režijo.^[10]

Po selitvi iz New Yorka v London se je Plummer v šestdesetih letih na Broadwayu pojavljal redkeje. Leta 1963 je nastopil v naslovni vlogi predstave The Resistible Rise of Arturo Ui v režiji Bertolta Brechta, ki pa ni bila uspešna. Nasprotno je velik uspeh doživela predstava The Royal Hunt of the Sun v režiji Petra Shafferja, kjer je Plummer igral konkvistadorja Francisca Pizarra. Vlogo Atahualpe je prevzel David Carradine, ki je prejel nominacijo za Tonyja. V filmski adaptaciji iz leta 1969 je Atahuallpo odigral Plummer. Med majem in junijem 1973 je na Broadwayu igral naslovno vlogo v glasbeni priredbi igre iz leta 1897 Cyrano de Bergerac, ki jo je priredil Edmond Rostand. Igro sta v izvirniku ustvarila Anthony Burgess in Michael J. Lewis. Za to vlogo je Plummer osvojil nagrado Tony za najboljšega igralca in nagrado Drama Desk Award. Kasneje istega leta je nastopil v vlogi Antona Čehova v priredbi Čehovih kratkih zgodb z naslovom The Good Doctor. Igro je ustvaril Neil Simon.^[11]

V osemdesetih letih je na Broadwayu igral v dveh Shakespearjevih tragedijah. V Othellu je nastopil v vlogi Iaga ob Jamesu Earlu Jonesu, v Macbethu pa je igral naslovno vlogo, kjer je ob njem igrala Glenda Jackson. Vloga Iaga mu je prinesla novo nominacijo za Tonyja. Leta 1994 je z Jasonom Robardsom nastopil v igri No Man's Land v režiji Harolda Pinterja, tri leta pozneje pa še v uspešni igri Barrymore. Vloga Johna Barrymorja mu je prinesla še drugo nagrado Tony in tudi drugo nagrado Drama Desk Award. Ponovno je bil za Tonyja in Drama Desk Award nominiran leta 2004 za vlogo v Kralju Learju, tri leta pozneje pa še enkrat za Tonyja za vlogo Henryja Drummonda v igri Inherit the Wind.^[12]

Christopher Plummer se je poročil trikrat. Njegova prva žena je bila od leta 1956 igralka Tammy Grimes, s katero ima edino hčer Amando (rojeno leta 1957), ki je prav tako igralka. Kot je navedel v svoji avtobiografiji, s hčerko v njenih zgodnjih in najstniških letih nista imela stikov. Pozneje sta navezala prijateljski odnos. 4. maja 1962 se je poročil z novinarko Patricio Lewis. Ločila sta se leta 1967. S tretjo ženo, britansko plesalko in igralko Elaine Taylor, se je poročil 2. oktobra 1970. Z njo živi v več kot 100 let stari predelani kmečki hiši v Westonu v Connecticutu. Leta 2015 je Plummer svojo nepremičnino v istem kraju prodal za 11,2 milijona dolarjev.^[13]

Novembra 2008 je pri Alfredu A. Knopfu izdal spomine z naslovom In Spite of Myself. Plummer je tudi pokrovitelj gledališkega muzeja Kanade.^[14]

Filmi