Geografija Francije

• Skupna površina: 673,801 km²
  
  • (Celotna površina Francoske Republike, vključno vsi prekomorski departmaji in teritoriji, ne pa francoski teritorij Terre Adélie in Antarktika)
• Metropolitanska Francija: 551,695 km²
  
  • (Metropolitan - samo evropska Francija, podatki Francoskega geografskega instituta)
• Metropolitanska Francija: 543,965 km²
  
  • (Metropolitan - samo evropska Francija, podatki French Land Register, ki izvzema jezera, ribnike, ledenike večje kot 1 km²
    in estuarije)

Kopenske meje:
skupaj: 2,889 km;
meja z državami:Andora 56.6 km, Belgija 620 km, Italija 488 km, Luksemburg 73 km, Monako 4.4 km, Nemčija 451 km, Španija 623 km, Švica 573 km;

obala: 3,427 km;

morske zahteve:
bližnji pas: 44 km;
celinski pas: globina 200 m ali do globine izkoriščanja;
izključni ekonomski pas: 370 km, se ne nanašaša na Sredozemlje;
teritorialno morje: 22 km;

Glavni članek: Administrativna razdelitev Francije

Od 1. januarja 2016 ima Francija 18 upravnih regij, od tega trinajst v celinski - evropski Franciji, vključno s Korziko in pet čezmorskih regij Gvadelup, Gvajana, Martinik, Réunion in Mayotte.

Seznam regij s podatki

Karta	koda ISO	Koda INSEE[1]	Ime	regionalno središče	Departmaji	Območje (km²)[2]	Št. prebivalcev [3] 2016	Gostota (preb./km²)	št. prebivalcev 2019 (ocena)[4]	št. občin[2] (januar 2019)	Predsednik
Metropolitanske regije (13)						543.941	64.639.133	119	64.812.052	34.841
	FR-ARA	84	Auvergne - Rona - Alpe[5]	Lyon[5]	700112000000000000012 (+ Metropolitanski Lyon) (Ain, Allier, Ardèche, Cantal, Drôme, Isère, Loire, Haute-Loire, Puy-de-Dôme, Rhône, Savoie et Haute-Savoie)	69.711	7.948.287	114	8.026.685	4.030	Laurent Wauquiez (Les Républicains - LR)
	FR-BFC	27	Burgundija - Franche-Comté[6]	Dijon (prefektura)[6] Besançon (sedež regionalnega sveta)	70008000000000000008 (Côte-d'Or, Doubs, Jura, Nièvre, Haute-Saône, Saône-et-Loire, Yonne et Territoire de Belfort)	47.784	2.811.423	58	2.795.301	3.704	Marie-Guite Dufay (Parti socialiste - PS)
	FR-BRE	53	Bretanja	Rennes[7]	70004000000000000004 (Côtes-d'Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine et Morbihan)	27.208	3.318.904	122	3.329.395	1.208	Loïg Chesnais-Girard (Parti socialiste - PS)
	FR-CVL	24	Centre - Val de Loire	Orléans[7]	70006000000000000006 (Cher, Eure-et-Loir, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher et Loiret)	39.151	2.576.252	66	2.566.759	1.758	François Bonneau (Parti socialiste - PS)
	FR-COR	94	Korzika	Ajaccio[7]	70002000000000000002 (Corse-du-Sud et Haute-Corse)	8.680	334.938	38	339.178	360
	FR-GES	44	Grand Est[8]	Strasbourg[9] · [10] · [7]	700110000000000000010 (Ardennes, Aube, Marne, Haute-Marne, Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Bas-Rhin, Haut-Rhin et Vosges)	57.441	5.549.586	97	5.518.188	5.121	Jean Rottner (Les Républicains - LR)
	FR-HDF	32	Hauts-de-France[11]	Lille[11]	70005000000000000005 (Aisne, Nord, Oise, Pas-de-Calais et Somme)	31.806	6.003.815	189	5.978.266	3.789	Xavier Bertrand (Divers droite - DVD)
	FR-IDF	11	Île-de-France	Pariz	70008000000000000008 (Paris, Seine-et-Marne, Yvelines, Essonne, Hauts-de-Seine, Seine-Saint-Denis, Val-de-Marne et Val-d'Oise)	12.011	12.174.880	1013	12.213.364	1.268	Valérie Pécresse (Soyons libres - SL)
	FR-NOR	28	Normandija	Rouen (prefektura)[12] Caen (sedež regionalnega sveta)	70005000000000000005 (Calvados, Eure, Manche, Orne et Seine-Maritime)	29.907	3.330.478	111	3.319.067	2.651	Hervé Morin (Les Centristes - LC)
	FR-NAQ	75	Nova Akvitanija[13]	Bordeaux[13]	700112000000000000012 (Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Creuse, Dordogne, Gironde, Landes, Lot-et-Garonne, Pyrénées-Atlantiques, Deux-Sèvres, Vienne et Haute-Vienne)	84.036	5.956.978	71	5.987.014	4.314	Alain Rousset (Parti socialiste - PS)
	FR-OCC	76	Okcitanija[14]	Toulouse[14]	700113000000000000013 (Ariège, Aude, Aveyron, Gard, Haute-Garonne, Gers, Hérault, Lot, Lozère, Hautes-Pyrénées, Pyrénées-Orientales, Tarn et Tarn-et-Garonne)	72.724	5.845.102	80	5.892.817	4.454	Carole Delga (Parti socialiste - PS)
	FR-PDL	52	Loire (Pays de la Loire)	Nantes[7]	70005000000000000005 (Loire-Atlantique, Maine-et-Loire, Mayenne, Sarthe et Vendée)	32.082	3.757.600	117	3.786.545	1.238	Christelle Morançais (Les Républicains - LR)
	FR-PAC	93	Provansa - Alpe - Azurna obala	Marseille[7]	70006000000000000006 (Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Bouches-du-Rhône, Var et Vaucluse)	31.400	5.030.890	160	5.059.473	946	Renaud Muselier (Les Républicains - LR)
Čezmorske regije (5)						89.168	2.141.724	24	2.180.647	129
	FR-GP	01	Gvadelup	Basse-Terre	70001000000000000001	1.628	390.253	239	382.704	32	Ary Chalus
	FR-MQ	02	Martinik	Fort-de-France	70001000000000000001	1.128	372.594	330	364.354	34	Claude Lise
	FR-GF	03	Francoska Gvajana	Cayenne	70001000000000000001	83.534	268.700	3	296.711	22	Rodolphe Alexandre
	FR-RE	04	Réunion	Saint-Denis	70001000000000000001	2.504	853.659	341	866.506	24	Didier Robert (Les Républicains - LR)
	FR-YT	06	Mayotte	Dzaoudzi (de jure)[15]	70001000000000000001	374	256.518[16] · [17]	682	270.372	17	Soibahadine Ibrahim Ramadani (Les Républicains - LR)
Francija skupaj (18)						633.109	66.780.857	105	66.992.699	34.970

Poleg navedenega pa še:

• Štiri čezmorske kolektivnosti (collectivités d'outre-mer ali COM): Saint-Pierre in Miquelon, Saint Barthélemy, Saint Martin ter Wallis in Futuna.
• Ena čezmorska država (pays d'outre-mer ali POM): Francoska Polinezija. Leta 2003 je postala čezmorski kolektiv (ali COM). Njen zakon z dne 27. februarja 2004 ji daje posebno zasnovo čezmorske države znotraj republike (ali POM), vendar brez pravne spremembe statusa.
• Ena sui generis (collectivité sui generis): Nova Kaledonija, katere status je edinstven v Francoski republiki.
• Eno čezmorsko ozemlje (territoire d'outre-mer ali TOM): francoske južne in antarktične dežele, razdeljene na 5 okrožij: Kerguelenski otoki, Crozetski otoki, Île Amsterdam in Île Saint-Paul, Adélie Land in Scattered islands (Banc du Geyser, Bassas da India, Europa, Juan de Nova, Glorioso in Tromelin).
• En nenaseljen otok v Tihem oceanu ob obali Mehike, ki pripada neposredno javnemu zemljišču centralne države, upravlja pa ga visoki komisar Francoske republike v Francoski Polineziji: otok Clipperton.

Francija leži skoraj popolnoma v zmernem podnebnem pasu, le jugovzhod je že podvržen vplivu Sredozemlja. Medtem ko tam vladajo mile deževne zime in sušna vroča poletja, je podnebje v večjem delu Francije odvisno od lege in reliefa. Gledano skupaj je francosko podnebje skoraj povsod relativno milo. Povprečna letna temperatura se giblje med 10 °C (sever, Lorena, Jura, v Alpah tudi manj) in 16 °C (sredozemska obala, na Korziki tudi več). Padavine v Pariški kotlini in delu sredozemske obale ne dosežejo 600 mm, najbolj suh kraj je Colmar v Alzaciji. Drugače se vrednosti v večjem delu gibljejo med 700 in 1000 mm. Na zahodni strani gora so te vrednosti bistveno višje (nad 1500 mm v Alpah, Sevenih, Švicarski Juri, Vogezih). Te padavine se lahko zelo različno porazdelijo. Pod 60 deževnih dni v delti Rone je v občutnem nasprotju z nad 200 deževnimi dnevi v departmaju Orne (Normandija). Obdobje največ sončnih dni si lasti podnebni pas sredozemskega prostora, sledi pa mu atlantska obala. Najmanj sončnih ur dobiva širok pas od Bretanje do severovzhodnih Vogezov, vključno s Parizom.

Celinsko Francijo sestavljajo naslednje naravne pokrajine:

• nižavja:
  • Flandrijska ravnina, najzahodnejši del velikega Nemško-poljskega nižavja,
  • Pariška kotlina, ki jo sestavlja bazen Sene kot tudi del bazena Loare,
  • Akvitanski bazen z reko Garono,
  • Rodanski bazen (Rona in Saona);
• hribovja:
  • Armoriški masiv,
  • Ardeni,
  • Maures in Estérel,
  • Centralni masiv,
  • Vogezi;
• gorstva:
  • Jursko pogorje,
  • Alpe,
  • Pireneji;
• Sredozemski otok Korzika je pretežno goratega značaja.

Najnižja točka: delta Rone (−2 m);Najvišja točka: Mont Blanc (4808 m);

• Njive: 33.40%
• Trajni nasadi: 1,83%
• Drugo: 64,77% (2007)

Namakana zemljišča: 26.420 km² (2007)

Skupaj obnovljivi vodni viri: 211 km³ (2011)

Sladkovodne umik (domači / industrial / kmetijska): 31,62 km3 / leto (19% / 71% / 10%) (512,1 m³ / leto na prebivalca) (2009)

Premog, železova ruda, boksit, cink, uran, antimon, arzen, kalijev klorid, glinenec, fluorit, sadra, les, ribe, zlato.

Poplave, plazovi, zimska neurja, suša, gozdni požari na jugu blizu Sredozemlja.

Odprte travnate pokrajine v pleistocenski ledeni dobi, je postopoma zamenjal gozd, ko so se umaknili ledeniki okoli 10.000 let pred našim štetjem. Umik pragozdov se je začel v času neolitika, vendar so bili še vedno precej obsežni, dokler se glavni umik ni začel v srednjem veku.

Do 15. stoletja je bila Francija že v veliki meri ogoljena, brez svojih gozdov in bila prisiljena uvažati les iz Skandinavije in svojih severnoameriških kolonij. Preostala pomembna gozdnata območja so v regiji Gaskonja in na severu na območju Alzacije, Ardeni. Ardenski gozd je bil v obeh svetovnih vojnah prizorišče obsežnih požarov.

V prazgodovini so v Franciji živele velike plenilske živali, kot so volkovi in ​​rjavi medved, kot tudi rastlinojede živali, kot je los. Večje živali so izginile povsod, razen v Pirenejih, kjer medvedi živijo kot zaščitena vrsta. Manjše živali so kune, divji prašiči, lisice, podlasice, netopirji, glodavci, zajci in različne ptice.

Zgornji osrednji del predstavlja Pariško kotlino, ki je sestavljena iz več plasti sedimentnih kamnin. Tla so plodna, kar je dobro za kmetovanje. Za normandijsko obalo so značilni visoki, apnenčasti klifi, medtem ko je bretanjska obala zelo razčlenjena, kjer so globoke doline utonile v morju. Biskajsko obalo na jugozahodu zaznamujejo ravne, peščene plaže.

Wikiknjige vsebujejo gradivo o temi: Geografija Francije

• (francosko) GéoPortail - Geography portal of France, high altitude imagery, maps ...
• A detailed map of France showing all régions and numbered départements, including their préfectures.