Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.[1]
| Glinenec | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred - Silikati, podrazred: paličasti silikati(tektosilikati) |
| Kemijska formula | KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8 |
| Lastnosti | |
| Barva | Rožnata, bela, siva, rjava |
| Kristalni sistem | Triklinski ali monoklinski |
| Dvojčičenje | Tartansko, karlovarsko itd. |
| Trdota | 6 |
| Sijaj | Steklast |
| Prozornost | Neprozoren |
| Dvolomnost | Prvi red |
| Pleohroizem | Brez |
Glinenci kristalijo iz magme kot globočnine, predornine ali žilnine. Prisotne so tudi v mnogih metamorfnih[2] in sedimentnih kamninah.[3] Kamnina, ki je skoraj v celoti so sestavljene iz kalcijevih plagioklazov, je anortozit.[4]
Sestava
Glinenci imajo trodimenzionalno ogrodje silikatnih tetraedrov [SiO4]4-. Njihovo kemijsko sestavo se običajno prikazuje s sestavo njihovih treh končnih členov:
- kalijevi glinenci ali K-glinenci - končni člen ortoklaz KAlSi3O8[1]
- natrijevi glinenci - končni člen albit NaAlSi3O8[1]
- kalcijevi glinenci – končni člen anortit CaAl2Si2O8[1]
Trdne raztopine med ortoklazom in albitom se imenujejo alkalni glinenci.[1] Trdne raztopine med albitom in anortitom se imenujejo plagioklazi ali natančneje plagioklazni glinenci. Med ortoklazom in anortitom, pa tudi v drugih dveh trdnih raztopinah, nizi trdnih raztopin niso zvezni, ker se pri temperaturah, kakršne so v Zemljini skorji, nekatere taline ne mešajo. Abit se prišteva tako k plagioklazom kot k alkalnim glinencem. Poleg albita se k obojim glinencem prištevajo tudi barijevi glinenci, ki nastanejo za zamenjavo kalija z barijem v kalijevih glinencih.
Alkalni glinenci
K alkalnim glinencem spadajo:
- ortoklaz (monoklinski)[5] - KAlSi3O8
- sanidin (monoklinski)[6] - (K,Na)AlSi3O8
- mikroklin (triklinski)[7] - KAlSi3O8
- anortoklaz (triklinski) - (Na,K)AlSi3O8
Sanidin je stabilen samo pri najvišjih temperaturah, mikroklin pa pri najnižjih.[5][6] Za alkalne glinence je značilna pertitska tekstura, ker med ohlajanjem taline z vmesno sestavo kristalita glinenca z nasprotnima sestavama. Pertitska tekstura alkalnih glinencev je v mnogih granitih vidna s prostim očesom.[8] Mikropertitske teksture so vidne z optičnim mikroskopom, medtem ko so mikropertitne teksture vidne samo z elektronskim mikroskopom.
Plagioklazni glinenci
Plagioklazni glinenci kristalizirajo v triklinskem kristalnem sistemu. Mednje spadajo naslednji minerali (v oklepajih odstotek anortita):
- albit (0 do 10) — NaAlSi3O8
- oligoklaz (10 do 30) — (Na,Ca)(Al,Si)AlSi2O8
- andezin (30 do 50) — NaAlSi3O8 — CaAl2Si2O8
- labradorit (50 do 70) — (Ca,Na)Al(Al,Si)Si2O8
- bitovnit (70 do 90) — (NaSi,CaAl)AlSi2O8
- anortit (90 do 100) — CaAl2Si2O8
Tudi vmesne sestave plagioklazov lahko pri ohlajanju kristalijo v dva glinenca z nasprotno sestavo. Difuzija je pri njih mnogo počasnejša kot pri alkalnih glinencih, zato sta nastala glinenca tako finozrnata, da so zrna vidna samo z mikroskopom. Vrzeli zaradi nezdružljivosti talin so v primerjavi z alkalnimi glinenci bolj zapletene. Igra barv, ki je opazna v nekaterih glinencih z labradoritsko sestavo, je posledica kristaljenja finozrnatih lističev.
Barijevi glinenci
Barijevi glinenci so monoklinski. Mednje spadata:
- celzian — BaAl2Si2O8
- hialofan — (K,Na,Ba)(Al,Si)4O8
S preperevanjem glinencev nastajajo hidratizirani aluminijevi plastnati silikati (filosilikati), ki so sestavine glin.
Uporaba
Glinenci so surovine za proizvodnjo keramike in geopolimerov. V geologiji in arheologiji se uporabljajo za termoluminiscenčno in optično datiranje. Kalijevi glinenci se v geokronologiji in termokronologiji pogosto uporabljajo za K-Ar in Ar-Ar datiranje.
Leta 2005 je bila največja svetovna proizvajalka glinencev Italija, ki je proizvedla skoraj petino svetovne proizvodnje. Sledili so ji Turčija, Ljudska republika Kitajska in Tajska.[9]