Karaman

Mesto je dobilo ime po Karaman Begu, enem od vladarje Karamanidske dinastije. Njegovo prejšje ime Laranda izhaja iz luvijske besede Larawanda, ki pomeni peščen ali peščen prostor.^[5]

Starodavni Karaman se je imenoval Laranda^[6] grško Λάρανδα). V 6. stoletju pr. n. št. je prišel pod oblast Ahemenidov, ki so vladali do leta 322 pr. n. št., ko jih je odstavil Perdik,^[6] bivši general Aleksandra Velikega.^[7] Karaman je kasneje postal sedež izavrijskih piratov. V nekem trenutku je prišel pod oblast Antipatra Derbskega^[8] in nato pripadal Rimskemu in Bizantinskemu cesarstvu, dokler ga niso v zgodnjem 12. stoletju osvojili Seldžuki. Leta 1190 ga je na križarskem pohodu osvojil Friderik Barbarossa,^[6] zatem pa ga je od leta 1211 do 1216 okupiralo Armensko kraljestvo Kilikija. Leta 1256 ga je zasedel Karamanoğlu Mehmet Beg in ga sebi v čast preimenoval v Karaman. Od leta 1275 je bil prestolnica Karamanidskega bejluka.

Leta 1468 so Karamanide porazili Osmani in leta 1483 preselili svojo prestolnico v Konyo. Od Karamana so ostale samo ruševine karamanidskega gradu in nekaj obzidja, dve mošeji in islamska verska šola (medresa). Izvrsten mihrab iz ene od mošej je zdaj razstavljen v paviljonu Çinili ob Arheološkem muzeju v Istanbulu.

Karamani so bili kapadoški Turkomani, ki so se na strani Komnenov borili proti Osmanom, se pokristjanili in emigrirali na zahod.

V Karamanu je bil sedež mestne katoliške naslovne škofije.^[9] V mestu je v poznih letih svojega življenja živel in bil ob mošeji pokopan pesnik Pesnik Yunus Emre (okolo 1238–1320). Leta 1222 je v mesto prišel sufijski pridigar Bahaeddin Veled z družino, emir Karamanoğlu pa je zanje zgradil medreso. Veledov sin je bil slavni Mevlana Jelaluddin Rumi, ki se medtem, ko je njegova družina živela v Karamanu, poročil z Gevher Hatun. V Karamanu je leta 1224 umrla Rumijeva mati. Pokopana je bila skupaj z drugimi družinskimi člani v mošeji Aktekke, znani tudi kot Mader-i Mevlana Cami. Mošejo je zgradil Alaeddin Ali Beg kot nadomestilo za prvotno medreso iz leta 1370.^[10]

Grški priimek Karamanlis in drugi priimki, ki se začenjajo s Karaman, izvirajo iz tega mesta.

• Nestor iz Larande, epski pesnik in oče pesnika Peisandra^[11]
• Peisander iz Larande, epski pesnik^[11]

• 
  Karamanska ulica
• 
  Nefesi Sultanova medresa
• 
  Vhod v mošejo Hac Beyler
• 
  Vhod v mošejo Hac Beyler
• 
  Vrata Ibrahim Begovega imareta
• 
  Ibrahim Begova mošeja
• 
  Mihrab Ibrahim Begove mošeje, zdaj v Çinili Köşku v Istanbulu
• 
  Grajska mošeja z okolico
• 
  Grajska mošeja
• 
  Noranjost Ak Tekke
• 
  Karamanski grad
• 
  Notranjost gradu
• 
  Keramična posoda v Karamanskem muzeju
• 
  Vraza ikonostasa v Karamanskem muzeju
• 
  Ogrlica v Karamanskem muzeju
• 
  S školjkami okrašeni predmeti v Karamanskem muzeju

Karaman ima hladno polsušno podnebje, v Köppnovi podnebni klasifikaciji označeno z Bsk, in kontinentalno podnebje po Trewarthovi podnebni klasifikaciji označeno z Dc. Mesto ima vroča in suha poletja in hladne snežne zime. Na splošno ima veliko sonca s skoraj 300 sončnimi dnevi letno.