Karpatski biosferni rezervat
Orodja
Splošno
Tiskanje/izvoz
V drugih projektih
Karpatski biosferni rezervat | |
---|---|
Карпатський біосферний заповідник | |
Lokacija | Ukrajina |
Koordinati | 48°13′00″N 24°22′00″E / 48.21667°N 24.36667°E / 48.21667; 24.36667 |
Površina | 57.880 ha |
Ustanovitev | 1968, 1992 |
Spletna stran | http://cbr.nature.org.ua/main.htm |
Karpatski biosferni rezervat (ukrajinsko Карпатський біосферний заповідник, latinizirano: Karpats'kyj biosfernyj zapovidnyk) je biosferni rezervat, ki je bil kot naravni rezervat ustanovljen leta 1968 in je leta 1992 postal del Svetovne mreže biosfernih rezervatov Unesca.[1] Od leta 2007 je bil večji del rezervata skupaj z nekaterimi ozemlji narodnega parka reke Už uvrščen med Unescova območja svetovne dediščine kot del starodavnih prvobitnih bukovih gozdov Karpatov in drugih delov Evrope.
Leži v vzhodnih delih Zakarpatske oblasti, v njenih štirih okrožjih in je sestavljen iz šestih ločenih zaščitenih masivov in dveh botaničnih zakaznikov (Čorna Hora in Julivska Hora) s skupno površino 57.880 hektarjev. Največji del rezervata pokrivajo pragozdovi.
Je sosed s Karpatskim narodnim naravnim parkom.
Ozemlje Karpatskega biosfernega rezervata je razdeljeno na več funkcionalnih con: jedro (A) in varovalni pas (B), območje reguliranega zaščitenega režima (D) in antropogene pokrajine (C). Med seboj se razlikujejo po načinih uporabe v naravi. Takšna delitev pomaga doseči najustreznejše ravnovesje med naravovarstvenimi potrebami in potrebami lokalnega prebivalstva.
Biosferni rezervat sestavlja šest ločenih ohranjevalnih masivov ter dva botanična rezervata (zakaznik, ukrajinsko заказни́к).
Rastlinstvo Karpatskega biosfernega rezervata sestavlja 262 vrst gliv, 392 vrst lišajev, 440 vrst mahov in 1062 vrst vaskularnih rastlin. Flora alg vključuje 465 vrst. 64 vrst rastlin, zastopanih v tem rezervatu, je navedeno v ukrajinski rdeči knjigi, pa tudi v IUCN in evropskih rdečih seznamih. Živalstvo rezervata predstavlja 64 vrst sesalcev, 173 ptic, 9 plazilcev, 13 dvoživk, 23 rib in več kot 10.000 nevretenčarjev. 72 teh vrst je naštetih v ukrajinski rdeči knjigi ter v IUCN in evropskih rdečih seznamih.
Narodne knjižnice | |
---|---|
Drugo |