Kartuša
Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime. Tako označevanje se je začelo na začetku četrte dinastije med vladavino faraona Sneferuja. Ponekje so kartuše napisane tudi vodoravno. V takih zapisih je vodoravna črta napisana pokončno na levi strani ovala.[1] V egipčanščini se je kartuša imenovala šenu in je bila v bistvu raztegnjen obroč šen − stilizirana zanka vrvi. V obdobju demotske pisave so se kartuše pisale kot oklepaji s pokončno črto.
Od petih kraljevskih imen sta se v kartuši pisali faraonovo prestolno ime (prenomen) in rojstno ime (nomen).[2]
V kartuši so se sprva pisala samo imena faraonov. Oval okoli imena je bil simbolična zaščita pred zlimi duhovi v zemeljskem in posmrtnem življenju. Kasneje je kartuša postala simbol zaščite pred zlom.[3] Stari Egipčani so verjeli, da tisti, katerega ime je zapisano v kartuši, po smrti ne bo izginil. To vlogo so imele kartuše na krstah in sarkofagih.[4]
Včasih so se v grobove polagali tudi amuleti s kartušami z imeni faraonov. Tovrstni pridatki so arheologom pogosto olajšali datiranje groba in njegove vsebine.[5] V nekaterih obdobjih egipčanske zgodovine so se izogibali pisanja amuletov z imeni, ker so se bali, da bodo prišli v roke nekomu, ki bo dobil oblast nad nosilcem imena.[6]
Etimologija
Izraz kartuša so prvi uporabili Napoleonovi vojaki, ki so opazili, da se simbol pogosto ponavlja na faraonskih ruševinah in so v njem videli podobnost s podolgovatim zavitkom smodnika za svoje strelno orožje (francosko cartouche).[7]
Hieroglifa kartuša in polovična kartuša
Na kamnu iz Rosette se hieroglif kartuša na Gardinerjevem seznamu hieroglifov, označen z V10, uporablja za besedo ime (egipčansko rn).[8] Hieroglif polovična kartuša se je na Gardinerjevem seznamu hieroglifov, označenem z V11, v egipčanščini uporabljal za besede, ki so pomenile rezati, deliti ali ločiti. Kartuše z imeni faraonov na kamnu iz Rosette so Jeanu-Françoisu Champollionu omogočile dešifriranje hieroglifov.
Sklici
Vir
- E.A. Wallis Budge (1929): The Rosetta Stone, Dover Publications, Dover edition, 1989, ISBN 0-486-26163-8.
Zunanje povezave
- »Cartouches« (PDF) (v arabščini). Egypt State Information Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF, 8.87 MB) dne 15. junija 2011. Pridobljeno 27. julija 2010.