Lirika

Pesem, v kateri pesnik izpoveduje svoja čustva in misli ali čustva in misli drugih ljudi, posameznikov ali celih skupin , je lirska pesem in tako pesništvo se imenuje lirika. Pri Grkih so besedilo in napev te vrste pesmi spremljali z brenkanjem na liro (gr., lyra), preprosto glasbilo s strunami, in od tod tudi ime. Vse do danes je lirska pesem tesno povezana z napevom še posebno to velja za lirsko ljudsko pesem, saj se je ta največ ohranjevala s petjem. Pevni značaj lirskih pesmi se kaže zlasti v enako zgrajenih kiticah z enotnim ritmom in istimi refreni, dostikrat tudi s stalnim refrenom.

Lirika je med vsemi leposlovnimi vrstami najbolj osebna ali subjektivna. Ne razodeva pa samo pesnikovega osebnega doživljanja. Lirik mora dati lastnim čustvom tako splošen značaj, da v njih vsakdo z občudovanjem spozna samega sebe. Če lirika izraža prvenstveno čustva (veselje, žalost, hrepenenje, razočaranje, upanje, obup, ljubezen, sovraštvo) je neposredna, čustvena ali emocionalna (iz fr. émotion - čustvena razgibanost); če pa izraža predvsem misli, pa je posredna, miselna ali refleksivna lirika. Pesnik se posledično izraža v lirskem slogu.

Po osnovi so lirske pesmi neomejene; lahko izpovedujejo domovinska čustva, ljubezenska, nabožna, lahko pa so zbadljive, lahko govore o družbenih odnosih ali so zajeta iz otroškega življenja itd. Obstaja več vrst pesniških osnov, te so:

• Domovinske pesmi, (Domovinske ali patriotske pesmi)
• Ljubezenske pesmi, (Ljubezenske ali erotične pesmi)
• Obredne pesmi, (Obredne, nabožne ali religiozne pesmi)
• Zbadljive pesmi, (Zbadljive ali satirične pesmi)
• Družbene pesmi, (Pesmi, ki opevajo družbene odnose ali socialne pesmi)
• Otroške pesmi

Po obliki se lirske pesmi delijo na:

• Lirske pesmi s svobodno pesniško obliko

Svobodno pesniško obliko imajo vse ljudske lirske pesmi pa tudi večina umetnih. imenujejo se pesmi v ožjem pomenu besede. Po obsegu so navadno kratke ali vsaj ne preobsežne. Največkrat so zložene v preprostih kiticah z rimami in mnoge med njimi so pripravne za petje.

• Lirske pesmi s stalno pesniško obliko

Lirsko umetno pesništvo je razvilo tudi številne stalne oblike. V našo literaturo so zlasti prodrli vplivi iz antične klasike, številne romanske oblike in nekatere orientalske vrste.

• Žalostinka ali elegija
• Oda
• Himna ali hvalnica
• Slavospev ali ditiramb
• Psalm
• Epigram ali puščica
• Izrek ali gnoma
• Rek ali aforizem
• Geslo ali motto
• Navedek ali citat
• Uganka ali enigma

• Sonet
• Glosa
• Seguidilla

• Gazela

Portal:Literatura

• Silva Trdina:Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 in več izdaj. (COBISS)