Rabat
Rabat (arabsko الرباط, ar-Ribaaṭ, dobesedno »utrjen kraj«; berbersko: ⴻⵕⵕⴱⴰⵟ, Eṛṛbaṭ) je glavno mesto Maroka v Severni Afriki. S približno 620.000 prebivalci (po popisu iz leta 2004[3]) je eno največjih mest v državi in pomembno politično središče. Stoji ob obali Atlantskega oceana, pri ustju reke Bou Regreg na severu države; na nasprotnem bregu stoji mesto Salé, skupaj in še z nekaj manjšimi naselji v okolici tvorita metropolitansko območje s preko 2 milijona prebivalci.
Rabat الرباط (ar-Ribaaṭ) ⴻⵕⵕⴱⴰⵟ (Eṛṛbaṭ) | ||
|---|---|---|
 Pešci ob obzidju kasbaha | ||
| ||
  Rabat | ||
| Koordinati: 34°02′N 6°50′W / 34.033°N 6.833°W | ||
| Država |  Maroko | |
| Regija | Rabat-Salé-Zemmour-Zaer | |
| Ustanovljen (Almohadi) | 1146 | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Fathallah Oualalou[1] | |
| Površina | ||
| • Mesto | 117 km2 | |
| Nadm. višina | 75 m | |
| Najvišja | 135 m | |
| Najnižja | 0 m | |
| Prebivalstvo (2004)[3] | ||
| • Mesto | 620.996 | |
| • Gostota | 5.300 preb./km2 | |
| • Metropolitansko obm. | 2.120.192 | |
| • po številu prebivalcev v Maroku | 6 | |
Mesto je v 12. stoletju ustanovil prvi kalif iz dinastije Almohadov kot utrjen samostan (ribāṭ) za nastanitev čet v džihadu proti Španiji. Veliko obzidje še zdaj obkroža stari del mesta (medino), ki je zraslo ob njem. V kasnejših stoletjih je bilo pomembno pristanišče, vendar je zaradi zasipanja rečnega ustja s sedimenti sčasoma izgubilo to vlogo. Danes je pomembno predvsem kot politično središče, poleg vladnih uradov imajo tu sedež številna tuja veleposlaništva in več mednarodnih organizacij. Od industrije je pomembnejša predvsem tekstilna.[4]
Od znamenitosti poleg srednjeveške utrdbe z obzidjem izstopa Hasanov stolp, nedokončan minaret nezgrajene mošeje, ki jo je leta 1184 dal graditi almohadski sultan Jakub al-Mansur. Po njegovih načrtih bi bil to največji minaret na svetu, mošeja, ki bi ji pripadal, pa bi bila prav tako največja na svetu, a se je gradnja ustavila pri 44 m višine, ko je sultan umrl. Središče mesta s srednjeveško arabsko zasnovo in sodobnejšo zahodnjaško predelavo iz začetka 20. stoletja, ko je bil Rabat del francoskega protektorata, je prepoznan kot Unescova svetovna dediščina.[5]
Sklici in opombe
Zunanje povezave
Predstavnosti o temi Rabat v Wikimedijini zbirki
