Robert Golob

Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v Šempetru pri Gorici.^[3] Njegov oče Valentin Golob je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na Gimnazijo Nova Gorica.^[4] Študiral je na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.^[5] Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.^[6]

Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.^[7] Leta 2006^{[navedi vir]} je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.^[8]

V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član Liberalne demokracije Slovenije.^[9][4] Leta 2011 je postal podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija, kasneje pa podpredsednik stranke Zavezništvo Alenke Bratušek.^[10] Po slabem nastopu stranke na volitvah leta 2014 se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v Mestni občini Nova Gorica; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti Kromberk-Loke, njen član pa je ostal do leta 2022.^[11]

Gibanje Svoboda (2022–)

24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke Z.DEJ.^[12] Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje Gibanje Svoboda. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami Koalicije ustavnega loka na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko.^{[navedi vir]}

20. aprila 2022 je sporočil, da je bil okužen z novim koronavirusom, zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.^[13]

24. aprila 2022 je s svojo stranko Gibanje Svoboda zmagal na državnozborskih volitvah, njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.^[14][15] Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SD Tanjo Fajon.^[16] Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama Koalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta - Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca.^[17]

Predsednik vlade

25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika Vlade Republike Slovenije.^[2] 15. vlada Republike Slovenije je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike^[18] ter stanje v zdravstvu, pozevano z COVID-19.^[19] Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.^[20][21][22]

Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.^[23][24] Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.^[25][26] Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.^[27][28] 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade Robert Golob.^[29] Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.^[30] Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.^[31][32] Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.^[33][34]

Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je Slovenska demokratska stranka zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma.^[35][36] Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.^[37] Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.^[38] S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.^[39]

Tatjana Bobnar je po odstopu z mesta notranje ministrice Golobu večkrat očitala vmešavanje v delo policije. 23. oktobra 2023 je v zvezi s tem pričala pred pristojno preiskovalno komisijo. Dejala je, da je predsednik vlade Robert Golob od nje kot notranje ministrice zahteval "nedopustna in nesprejemljiva" dejanja; med drugim da je od nje v zameno za svoje zaupanje zahteval določena odpuščanja in imenovanja na Policiji, tudi specifičnih ljudi.^[40][41] Tatjana Bobnar je pred komisijo dejala tudi, da je Golob od nje zahteval očiščenje "janšistov", kar je sam naslednji dan tudi sam potrdil, njene ostale navedbe pa označil za natolcevanja.^[42][43][44] Isti dan je iz zaprtega dela seje komisije prišla tudi neuradna informacija, da naj bi Robert Golob zahteval odlog datuma prijetja dveh ruskih vohunov, ki ju je SOVA odkrila v Ljubljani. Prijetje naj bi bilo prvotno načrtovano 28. novembra 2022, torej dan po potrditvi koalicijskih predlogov na trojnem referendumu. Ruska vohuna so nato prijeli 5. decembra 2022, saj naj bi po besedah Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava Golob želel, da prijetje ne bi zasenčilo zmage na referendumih.^[45] Golob se je odzval, da ne ve, kaj se je dogajalo na zaprti seji.^[45] 20. novembra 2023 je zaradi domnevnih pritiskov na Tatjano Bobnar Komisija za preprečevanje korupcije zoper Goloba uvedla preiskavo zaradi sumov kršitve integritete.^[46][47]

Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.^[48][49]

Javnomnenjska raziskava, ki jo je 13. novembra 2023 objavil časnik Delo, je pokazala na velik padec podpore stranki Gibanje Svoboda in Golobovi vladi. Delo slednje je glede na rezultate raziskave podpirala manj kot polovica državljanov.^[50][51] Padec je bil večji kot pri predhodnem predsedniku vlade Janezu Janši in največji v zgodovini Medianinih meritev nasploh.^[52][53] Padec podpore je kot predsednik vlade doživel tudi Golob.^[50]

Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.^[4][5][54] Od jeseni 2021 živi z dvema otrokoma in partnerko Tino Gaber.^[55] Z njo se je v javnosti prvič pojavil na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, 7. februarja 2023.^[56][57] Trenutno živi v Ljubljani.^[55]

• Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba