Wikipedija:Navajanje virov
Pravila Wikipedije |
---|
Vsebinski standardi |
Nepristranskost |
Sodelovanje z drugimi |
Vljudnost |
Ta stran je slogovni vodnik in opisuje, kako v člankih navajati vire.
Pravilo Wikipedija:Preverljivost pravi, da je pripis vira potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej Wikipedija:Biografije živečih oseb, ki je prav tako pravilo.
Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo!
- Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije.
- V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o prepisovanju.
- V dokaz, da urejanje ni izvirno raziskovanje.
- Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko preveril vsakdo.
- Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu.
- Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo odpravljanje, kadar se pojavijo.
- Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z Wikipedija:Biografije živečih oseb.
Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.
Slogovni priročnik (SlogP) |
---|
Ob dodajanju vsebine
Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.
Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. Izogibajmo se zavajajočih besed, kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti preverljivo: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za izvirno raziskovanje.
Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod.
Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji.
Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku.
Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov.
Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb
Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na zanesljiv vir. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo — bodisi v članku ali na pogovorni strani — na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo takoj odstranimo! Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira.
Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev — »takole« — oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev — »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s predlogami za navajanje.
Slike
Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in oznako avtorskih pravic.
Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled:
- Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)
Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled:
- Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ...
Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence zahtevajo, da navedemo izvirnega avtorja.
Splošni viri
Priimek, Ime. Naslov dela. Založnik, Kraj leto. ISBN COBISS.
- Gik, Jevgenij Jakovljevič. Математика на шахматной доске. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) (COBISS)
- Gik, Jevgenij Jakovljevič Schach und Mathematik. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) (COBISS)
- Novčić, Slobodan D. Šah i matematika. Beograd 1986. (v srbohrvaščini)
- Petrović, Nenad. Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) (COBISS)
- Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik. Dusseldorf 1966. (v nemščini)
Če je vir dosegljiv v COBISS, lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole:
{{COBISS|ID=123456789}}
Če imate podatek o identifikatorju digitalnega objekta (DOI - imajo ga predvsem znanstveni članki, objavljeni na spletu), ga dodajte takole:
{{DOI|id=1234546}}
Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija predlog za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{navedi splet}}, za knjige {{navedi knjigo}}, za revije {{navedi revijo}} ipd. (glej Kategorija:Predloge za navajanje). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge.
Sprotni sklici
Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali sprotni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev.
Sklici na koncu besedila
Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <ref>
in </ref>
, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <ref>
naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim </ref>
pa sledi presledek.
Zgled wikikode:
[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref>
Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...
Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <ref>
poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <ref name="poljubno_ime">
(zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <ref name="poljubno_ime"/>
(s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (</ref>
) z novim začetnim.
Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr. [1]) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek penicilini.
Kratki sklici
Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje:
Sonce je zelo veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda luna je manjša.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
*Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," ''Scientific American'', 51(78).
*Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press.
Takole izgleda v članku:
Sonce je zelo veliko,[1] toda luna je manjša.[2] Sonce je tudi zelo vroče.[3]
Sklici
Viri
- Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", Scientific American, 51(78).
- Miller, Edward (2005). The Sun. Academic Press.
Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole:
Sklici
Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila
Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je (Smith 2010, str. 1) se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v splošnih virih (general reference), npr. Smith, John. Naslov knjige. Cambridge University Press, 2010. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri".
V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej kratki sklici zgoraj.
Takole izgleda v polju za urejanje:
Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).
== Viri ==
*Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78).
*Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press.
Takole izgleda v članku:
Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).
Viri
- Brown, R (2006). "Size of the Moon", Scientific American, 51(78).
- Miller, E (2005). The Sun, Academic Press.
Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (footnotes), sklici v oklepaju umeščeni pred poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika.