Silvio Berlusconi
Silvio Berlusconi [sílvijo berluskóni], italijanski tajkun, politik in poslovnež, * 29. september 1936, Milano, † 12. junij 2023, Milano.
| Silvio Berlusconi | |
|---|---|
 | |
| 21. ministrski predsednik Italijanske republike | |
| Na položaju 11. maj 1994 – 17. januar 1995 | |
| Predsednik | Oscar Luigi Scalfaro |
| Podpredsednik | Roberto Maroni Giuseppe Tatarella |
| Predhodnik | Carlo Azeglio Ciampi |
| Naslednik | Lamberto Dini |
| Na položaju 11. junij 2001 – 23. april 2005 | |
| Predsednik | Carlo Azeglio Ciampi |
| Podpredsednik | Gianfranco Fini Marco Follini |
| Predhodnik | Giuliano Amato |
| Naslednik | on sam |
| Na položaju 23. april 2005 – 17. maj 2006 | |
| Predsednik | Carlo Azeglio Ciampi |
| Podpredsednik | Gianfranco Fini Giulio Tremonti |
| Predhodnik | on sam |
| Naslednik | Romano Prodi |
| Na položaju 8. maj 2008 – 16. november 2011 | |
| Predsednik | Giorgio Napolitano |
| Predhodnik | Romano Prodi |
| Naslednik | Mario Monti |
| Rojstvo | 29. september 1936[1][2][…] Milano, Kraljevina Italija[4][5][6] |
| Smrt | 12. junij 2023[7] (86 let) Milano[8] |
| Poklic | politik, podjetnik, medijski lastnik, association football executive |
| Podpis |  |
| Spletna stran | silvioberlusconi.it |
Med leti 1994 in 1995, 2001 in 2006 ter 2008 in 2011 je bil Italijanski predsednik vlade. Med leti 1994 in 2013 je bil tudi poslanec v Italijanskem parlamentu, pa tudi poslanec v Evropskem parlamentu, prvič že 1999-2001, ponovno pa po letu 2019.
Kariera
Leta 1994 je ustanovil politično stranko Naprej Italija (Forza Italia). Istega leta je postal predsednik Vlade Republike Italije. Njegov mandat je trajal le nekaj mesecev. Ponovno je bil izvoljen leta 2001. 2. maja 2006 je podal svojo odstopno izjavo.[9][10] Ponovno je kandidiral in bil izvoljen na volitvah leta 2008. 12. novembra 2011 je predsedniku Italije Giorgiu Napolitanu podal odstopno izjavo.[11]
Njegova kariera je poznana predvsem po mnogih škandalih, ki so temeljili na korupciji, razmerji s prostitutkami in celo mladoletnicami.[navedi vir]
Leta 2005 je bilo njegovo premoženje ocenjeno na 12 milijard dolarjev, s čimer je bil najbogatejši Italijan in 25. najbogatejši človek. Bil je lastnik treh največjih italijanskih zasebnih televizij ter nekaj časopisov in radijskih postaj, s čimer si je ustvaril velik medijski vpliv, ki je zakril marsikateri sodni pregon ali škandal. Med njegovo premoženje je spadal tudi italijanski nogometni klub A.C. Milan.[12] Bil je tudi lastnik italijanskega nogometnega kluba AC Monza.[13]
Viri in opombe
Glej tudi
- seznam italijanskih politikov
- seznam italijanskih poslovnežev
- seznam predsednikov vlade Italije
Zunanje povezave
| Funkcije v političnih strankah | ||
|---|---|---|
| Ustanovitev položaja | Vodja stranke Forza Italia 1994–2009 | Ukinitev položaja |
| Vodja stranke Il Popolo della Libertà 2009–2013 | ||
| Vodja stranke Forza Italia 2013–danes | Trenutni nosilec naziva | |
| Politične funkcije | ||
| Predhodnik: Carlo Azeglio Ciampi | Ministrski predsednik Italijanske republike 1994–1995 | Naslednik: Lamberto Dini |
| Predhodnik: Giuliano Amato | Ministrski predsednik Italijanske republike 2001–2006 | Naslednik: Romano Prodi |
| Predhodnik: Romano Prodi | Ministrski predsednik Italijanske republike 2008–2011 | Naslednik: Mario Monti |
| Diplomatski položaji | ||
| Predhodnik: Kiichi Miyazawa | Predsedujoči Skupina G7 1994 | Naslednik: Jean Chrétien |
| Predhodnik: Yoshiro Mori | Predsedujoči Skupina G8 2001 | |
| Predhodnik: Yasuo Fukuda | Predsedujoči Skupina G8 2009 | Naslednik: Stephen Harper |