Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov. Prevladujoči jezik v kantonu Uri je nemščina. Upravno središče je Altdorf.
| Uri | |||
|---|---|---|---|
| Kanton Švice | |||
| |||
| Glavno mesto | Altdorf | ||
| Površina | 1077 km² (na 11th. mestu) | ||
| Prebivalstvo | |||
| • Skupno | 34.989 (na 24. mestu) | ||
| • Gostota | 32/km² | ||
| Priključitev | 1291 | ||
| Okrajšava | UR | ||
| Jeziki | nemščina | ||
| Najvišji vrh | 3630 m: Dammastock | ||
| Najnižja točka | 434 m: Lucernsko jezero | ||
| Izvršnost | Regierungsrat (7) | ||
| Zakonodaja | Landrat (64) | ||
| Občine | 20 občin | ||
| Okraji | (ni okrajev) | ||
| Spletno mesto | www.UR.ch | ||
 | |||
Geografija
Kanton leži v srednji Švici in pokriva področje doline reke Reuss med Vierwaldstadtskim jezerom[1] in prelazom Gotthard. Skupna površina kantona je 1.077 km². Na vzhodu meji na kanton Graubünden, na jugu na Ticino, na jugovzhodu na Valais, na zahodu na Kanton Bern, Nidwalden, na severu Schwyz in na severovzhodu Glarus.
Najvišja točka je s 3.630 m visok Dammastock.
Zgodovina
Uri se prvič omenja leta 732, ko pripade opatiji Reichenau.
Leta 1291 sklene s kantonoma Schwyz in Unterwalden »zvezo prisege« proti Habsburžanom, ki postane temelj bodoče Švicarske konfederacije. Leta 1386 sodeluje v zmagi nad Avstrijci v bitki pri Sempachu. V obdobju Helvetske republike postane Uri del kantona Waldstätten. Leta 1803 si ponovno pridobi neodvisnost. Leta 1841 se vsled liberalnih reform združi s katoliškimi kantoni v tako imenovani Sonderbund. Sledi enomesečna državljanska vojna, ki se konča z zmago liberalcev in ukinitvijo Sonderbunda.