Zdravstvena pismenost
Zdravstvena pismenost pomeni funkcionalno pismenost v zvezi z zdravjem in opredeljuje veščine in znanja, potrebna za razumevanje bolezni in zdravljenja, ter zmožnost učinkovite orientacije in delovanja znotraj zdravstvenega sistema[1]. Gre za posameznikovo sposobnost, da prejema, obdeluje in razume osnovne zdravstvene informacije in potrebne storitve, da lahko sprejme ustrezne odločitve v zvezi s svojim zdravjem.[2]
Za dobro zdravstveno pismenost mora posameznik dobro obvladati veščine branja, poslušanja, analitičnega sklepanja in odločanja v situacijah, povezanih z zdravjem. Dobra zdravsvena pismenost zajema, na primer, razumevanje navodil za uporabo zdravil, brošur z informacijami za bolnike, zdravnikovih napotkov, pravic v zapletenem zdravstvenem sistemu ipd.[3]
Zgodovina
Zdravstvena pismenost se je kot koncept prvič pojavila sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja, šele v zadnjih dveh desetletjih pa se teoretična in empirična dela sistematično usmerjajo na probleme, povezane z zdravstveno pismenostjo. Zdravstvena pismenost se je skozi čas razvijala v smeri od pretežno medicinskega koncepta k javnozdravstvenemu in zdravstvenovzgojnemu konceptu.[1]
Vpliv na zdravje
Nekateri viri navajajo, da je zdravstvena pismenost močnejši napovedni dejavnik posameznikovega zdravstvenega stanja kot njegovi starost, prihodki, status zaposlenosti, stopnja izobrazbe in rasa.[3] Visoka stopnja zdravstvene pismenosti je povezana z izboljšanimi sposobnostmi samooskrbe populacije, z ustreznejšim nadzorom in obvladovanjem kroničnih bolezni, z večjo dostopnostjo in ustreznejšo uporabo zdravstvenih storitev, z nižjimi stroški delovanja zdravstvenega sistema, tudi zaradi manjše uporabe dragih storitev, in z boljšimi zdravstvenimi izidi.[1]