Demokratični socializem
Demokratični socializem je izraz v okviru politične filozofije socializma in politična opredelitev. Demokratični socialisti se zavzemajo za politično demokracijo in gospodarstvo v družbeni lasti[1] s poudarkom na delavskem samoupravljanju in demokratičnem nadzoru gospodarskih institucij v okviru tržne ekonomije ali neke oblike decentraliziranega načrtovanega socialističnega gospodarstva.[2] Večina demokratičnih socialistov zagovarja postopen prehod k socializmu,[3] a pojem idejno ne izključuje možnosti revolucionarne vzpostavitve socializma.[4] Skupno družbeno lastništvo v demokratičnemu socializmu načeloma vključuje zgolj produkcijska sredstva in pomembno infrastrukturo, ne pa tudi osebne lastnine, prebivališč ali manjših podjetij.[5]
Demokratični socializem zastopa demokratično politično ureditev in hkrati demokratično oz. skupinsko lastništvo in upravljanje gospodarstva oz. proizvodnje.[6] Fraza demokratični socializem poudarja ideološko razliko z marksistično-leninistično različico socializma, ki jo mnogi obravnavajo kot nedemokratično oz. avtoritarno v praksi.[7][8][9][10] Demokratični socialisti nasprotujejo centraliziranemu in planskemu ekonomskemu sistemu ter zavračajo politično ureditev, uveljavljeno v Sovjetski zvezi in drugih marksistično-leninističnih državah v začetku 20. stoletja, saj jo smatrajo za avtoritarno.[10] Demokratični socializem zavrača samooklicane socialistične države tako kot marksizem-leninizem in njegove izpeljave, kot sta npr. stalinizem in maoizem. Temeljne nazorske razlike med demokratičnim socializmom in socializmom v okviru marksizma-leninizma ponazarjata dihotomiji demokratičnost/avtoritarnost in revolucionarnost/reformističnost ter pomen aktivnega sodelovanja prebivalstva in skupin delovcev pri gospodarskemu odločanju pri demokratičnemu socializmu v nasprotju z nacionalizacijo in centraliziranemu gospodarskemu upravljanju (naj bo oblast demokratična ali ne) v okviru državnega socializma, značilnega za marksistično-leninistične ureditve.[11][12][13][14][15]
Demokratični socializem je zavezan k eventuelnemu prehodu iz kapitalistične v socialistično ekonomsko ureditev, za razliko od novodobne socialne demokracije, ki podpira zgolj progresivne ekonomske reforme v okviru kapitalistične ekonomije.[7][8][16][17][18] Do 1970-ih sta bila izraza "socialna demokracija" in "demokratični socializem" sinonima. V naslednjih desetletjih je zaton kejnzijanizma privedel do ideološke preobrazbe številnih socialdemokratskih političnih strank.[19][20][21][22][23] Tradicionalna socialdemokracija - tako kot demokratični socializem - je načeloma zagovarjala reformistični oz. evolucijski prehod v socializem namesto revolucionarnega.[24] [25] Socialni demokrati, ki so ostali idejno zavezani k postopnemu prehodu iz kapitalizma v socializem so se opredelili kot demokratični socialisti.[26] Demokratični socialisti in socialni demokrati pogosto zastopajo podobne kratkoročne politične cilje,[16][17][18] vključno s kenezijanskimi političnoekonomskimi pristopi, regulacijo, mešano ekonomijo, javnimi pokojninskimi programi in ostalimi programi socialnega varstva, širitvijo javnega lastništva nad pomembnimi industrijami[5] in univerzalnemu brezplačnemu dostopu do zdravstva in šolstva.[27][28]
Idejne temelje demokratičnega socializma predstavljajo ideje utopičnih socialističnih mislecev 19. stoletja in britanskega čarističnega gibanja, ki so pripisovale temeljen pomen demokratičnemu odločanju in družbenemu lastništvu produkcijskih sredstev. [29] V poznem 19. stoletju in začetku 20. stoletja sta k idejnemu razvoju demokratičnega socializma med drugim prispevala gradualistični reformistični socializem ki ga je v zagovarjalo britansko Fabiansko društvo in pa evolucijski socializem nemškega politika in političnega teoretika Eduarda Bernsteina.[30][31][32]
Marksistični demokratični socialisti poudarjajo dele Marxove misli, ki je zagovarjala demokratičnost, in zavračajo marksizem-leninizem ter druge oblike avtoritarnega socializma. Med akademiki obstaja nestrinjanje glede vprašanja, kaj so bila stališča Karla Marxa glede demokracije. Demokratični socialisti, ki smatrajo marksizem kot v osnovi anti-demokratično ideologijo, marskizem zavračajo.[26]