Indonezijščina

Indonezijščina (indonezijsko bahasa Indonesia) je uradni jezik Indonezije.^[3] Je standardizirana različica malajščine,^[4] avstronezijskega jezika, ki se že stoletja uporablja kot lingua franca na večjezičnem indonezijskem arhipelagu. Indonezija je četrta najbolj naseljena država na svetu in večina prebivalstva govori indonezijsko, zaradi česar je en najbolj razširjenih jezikov na svetu.^[5]

Indonezijščina
bahasa Indonesia
Materni jezik	Indonezija
Št. maternih govorcev	43 milijonov[1] drugi jezik: 156 milijonov (popis 2010)[1]
Jezikovna družina	avstronezijski jeziki malajsko-polinezijski jeziki malajsko-sumbavski jeziki malajski jeziki malajščina Indonezijščina
Zgodnejše oblike	stara malajščina klasična malajščina (Riau Malay)
Pisava	latinica (indonezijska abeceda) Ilindonezijska braillova pisava
Signed forms	BISINDO, SIBI
Uradni status
Uradni jezik	Indonezija Predloga:Podatki države ASEAN
Priznani manjšinski jezik	Vzhodni Timor[2]  Združeni narodi (uporaba v Mirovnih misijah OZN)
Regulator	Agencija za razvoj in krepitev jezika
Jezikovne oznake
ISO 639-1	id
ISO 639-2	ind
ISO 639-3	ind
Glottolog	indo1316
Linguasphere	31-MFA-ac
Države, kjer je indonezijščina večinski jezik   Države, kjer je indonezijščina manjšinski jezik
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Večina Indonezijcev govori tekoče poleg državnega jezika vsaj še enega od več kot 700 domačih lokalnih jezikov, kot sta javanščina in sundanščina, ki se pogosto govorijo doma in v okviru lokalnih skupnosti.^[6][7] Večina uradnega šolstva in skoraj vsi državni množični mediji, vlada, javna uprava in sodstvo ter druge oblike oblike sporazumevanja so v indonezijščini.^[8]

Izraz "indonezijščina" se v osnovi povezuje z državnim standardnim narečjem bahasa baku.^[9] Vendar v širšem smislu vključuje različne lokalne različice, ki se govorijo širom indonezijskega arhipelaga.^[4][10] Standardna indonezijščina je omejena večinoma na uradne situacije in obstaja v diglosičnem razmerju z ljudskimi malajskimi različicami, ki se pogosto uporabljajo za dnevno sporazumevanje ter soobstajajo s prej omenjenimi regionalnimi jeziki.^[9][6]