Mount Everest
Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji. Njegov vrh in greben predstavljata mejo med Nepalom in Tibetom. V Nepalu je gora znana pod imenom Sagarmatha (सगरमाथा, beseda v sanskrtu za »čelo neba«), v Tibetu pa kot Čomolungma (»mati vesolja«). Iz te besede izhaja kitajsko ime: 珠穆朗玛峰 (pinjin: Zhūmùlǎngmǎ Fēng). Do leta 1856 se je gora imenovala Peak XV (Vrh XV), tega leta pa so jo poimenovali po siru Georgeu Everestu, nekdanjemu predstojniku britanskega zemljemerskega urada v Indiji. Do leta 1921 se Mount Everestu noben Evropejec ni smel približati na manj kot 80 kilometrov[5].
| Mount Everest | |
|---|---|
 Mount Everest iz Kala Pattharja v Nepalu | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 8848 m[2] 1. mesto |
| Prominenca | 8848,86 m[3] |
| Izolacija | 40.008 km |
| Koordinate | 27°59′17″N 86°55′31″E / 27.98806°N 86.92528°E [4] |
| Geografija | |
| Gorovje | Mahalangur Himal, Himalaja.... |
| Pristopi | |
| Prvi pristop | 29. maj 1953 Edmund Hillary Tenzing Norgaybrez jeklenk kisika - 1978, Reinhold Messner in Peter Habeler solo vzpon - 1980, Reinhold Messner |
| Najlažji pristop | z Južnega sedla (Nepal) |
Prvi vzponi v Everestu so se začeli leta 1921, ko se je na goro odpravila prva odprava.
29. maja 1953 sta se novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay prva povzpela na Everest. 16. maja 1975 je Japonka Džunko Tabei postala prva ženska, ki je stopila na najvišji vrh sveta. Kot prvima Slovencema je to uspelo 13. maja 1979 Andreju Štremflju in Nejcu Zaplotniku. Reinholdu Messnerju je 20. avgusta 1980 ta podvig kot prvemu uspel brez dodatnega kisika. 7. oktobra 2000 je Davo Karničar opravil neprekinjen spust na smučeh z vrha do baznega tabora.
Plezanje
Za pristop na goro obstajata dve glavni smeri:
- severozahodni greben in
- jugovzhodni greben
Jugovzhodni greben je tehnično lažji. Pot prek njega poteka po nepalski strani in je bila uporabljena pri prvem pristopu Hillaryja in Norgaya. Več pristopov poteka po njej, kar lahko pripisujemo tudi dejstvu, da je Tibet, prek katerega poteka pot čez severozahodni greben, od leta 1949 za tujce težko dostopen.
Večina poskusov vzpona se izvaja aprila in maja. Takrat so vremenske razmere najbolj ugodne (čas pred poletnim monsunom, veter na gori je relativno miren). Pri vzponih imajo veliko vlogo pripadniki Šerp, nepalskega ljudstva, ki opravljajo službo višinskih nosačev in opremljajo goro z vrvmi. Njihovo znanje plezanja se je s porastom plezalskih odprav v Nepal močno izboljšalo.
Danes odprave, ki se odločijo za vzpon prek jugovzhodnega grebena, navadno pristanejo v Lukli (2860 m) ter nato pešačijo do baznega tabora na 5380 m. Pot traja 6-8 dni, upoštevajoč, da je potrebna aklimatizacija na višino. V baznem taboru se dokončno aklimatizirajo. Medtem šerpe in nekateri plezalci urejajo pot čez Ledeni slap (ledenik Khumbu), ki predstavlja veliko nevarnost zaradi podirajočih se serakov in ledeniških razpok. Pot čez slap je treba začeti že zgodaj, saj se z dnevno toploto nevarnost še poveča. Nad ledenikom navadno stoji prvi višinski tabor (6065 m). Naslednji tabor postavijo v Zahodni globeli (6500 m) in se vzpnejo prek pobočja Lhotse do tabora 3 na 7470 m. Do tabora 4, ki stoji na Južnem sedlu (7986 m), jih loči še Rumeni pas, odsek sedimentnega peščenjaka. Vzpon na vrh se iz četrtega tabora začne že kmalu po polnoči, saj morajo plezalci premagati še skoraj 1000 m višinske razlike. V taki višini se kmalu pojavijo težave, zato nimajo na voljo veliko časa za poskus vzpona. Če vreme ni pravo, je spust po nekaj dneh čakanja že nujen. Velika nevarnost so tudi ozebline. Vzpon traja 10 do 12 ur. Plezalci najprej priplezajo na južni vrh (8750 m) in nato nadaljujejo po grebenu. Zadnja večja zapreka pred vrhom gore je Hillaryjeva stopnja. To je 15 metrov visok, navpičen alpinistični odsek med južnim vrhom Mount Everesta (8754 m) in vrhom Mount Everesta (8844,43 m). Vznožje Hillaryjeve stopnje je na 8776 m. Danes jo premagajo s pomočjo vrvi, ki so jih predhodno pritrdili Šerpe.
Vzpon prek severovzhodnega grebena se začne na ledeniku Rombuk. Everest je najvišji izmed 14-ih gorà, ki presegajo 8000 m in jih imenujemo osemtisočaki.
Izbrani plezalni rekordi
Ob koncu plezalne sezone leta 2010 je bilo na Everst izvedenih 5.104 vzponov.[6] Nekateri pomembnejši »prvi« vzponi so:
- 1922 – Prvi vzpon na 8.000 m - George Ingle Finch in general C. Geoffrey Bruce[7]
- 1952 – Prvi vzpon na South Col - švicarska ekspedicija na Mount Everest 1952
- 1953 – Prvi pristop na vrh - Tenzing Norgay in Edmund Hillary z britansko ekspedicijo na Mount Everest 1953
- 1975 – prva ženska, ki je stopila na Mount Everest - Junko Tabei[6]
- 1978 – Prvi pristop brez dodatnega kisika - Reinhold Messner in Peter Habeler[8]
- 1980 – Prvi samostojni pristop - Reinhold Messner[8]
- 1980 – Prvi zimski pristop - Leszek Cichy in Krzysztof Wielicki[9][10]
- 1988 – Prvi sestop s padalom - Jean-Marc Boivin[11]
- 1988 – Prvi ženski pristop brez dodatnega kisika - Lydia Bradey[12]
- 1998 – Najhitrejši vzpon na vrh preko jugovzhodnega grebena (South Col), brez dodatnega kisika - Kazi Sherpa (20 ur in 24 minut).[13][14][15]
- 2000 – Prvi sestop s smučmi - Davo Karničar[16]
- 2001 – Prvi pristop slepega plezalca - Erik Weihenmayer[17]
- 2004 – Najhitrejši pristop na vrh preko jugovzhodnega grebena (South Col), z dodatnim kisikom - Pemba Dorje Sherpa (8 ur in 10 minut).[18]
- 2007 – Najhitrejši pristop na vrh preko severovhodnega grebena, brez dodatnega kisika - Christian Stangl (58 ur, 45 minut).[19][20][21]
- 2010 – Najmlajši plezalec na vrhu - Jordan Romero (13 let)[22]
- 2011/2013 – Največje število pristop na vrh - Apa Sherpa (21-krat; 10. maj 1990 – 11. maj 2011) in Phurba Tashi (21-krat; 1999–2013)[23]
- 2012 – Najstarejša ženska, ki je dosegla vrh - Tamae Watanabe (73 let)[24]
- 2013 – Najstarejši. ki je dosegel vrh - Yuichiro Miura (80 let)[25]
Slovenci na vrhu Everesta
13. maja 1979 sta se na 8848 visoki Mount Everest povzpela Kranjčana Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni pozneje pa še trojna mednarodna naveza takratne jugoslovanske odprave, v kateri so bili Slovenec Stane Belak - Šrauf, Splitčan Stipe Božić in vodja šerp na odpravi Nepalec Ang Phu.
Slovenci na vrhu Everesta:[26]
- Jernej Zaplotnik, 13. maj 1979
- Andrej Štremfelj, 13. maj 1979 in 7.oktober 1990
- Stane Belak - Šrauf, 15. maj 1979
- Viki Grošelj, 10. maj 1989
- Marija Štremfelj, 7. oktober 1990
- Janez Jeglič, 7. oktober 1990
- Franc Pepevnik Aco, 22. maj 1997[27]
- Pavle Kozjek, 23. maj 1997
- Davo Karničar, 7. oktober 2000
- Franc Oderlap, 7. oktober 2000
- Tadej Golob, 9. oktober 2000
- Matej Flis, 9. oktober 2000
- Grega Lačen, 9. oktober 2000
- Viki Mlinar, 21. maj 2005
- Marko Lihteneker, 21. maj 2005
- Roman Benet (IT), 17. maj 2007
- Tomaž Jakofčič, 19. maj 2009
- Tomaž Rotar, 16. maj 2017
- Andej Gradišnik, 18. maj 2023