Pet elementov (vušing)

Danes ne vemo od kod izvira izročilo o petih elementih. Najstarejši kitajski vir, ki jih omenja, je knjiga Zuodžvan, ki je bila napisana okrog leta 541 pr. n. št.^[1] Starejša tradicija Pet elementov obravnava kot snovne substance in jih poimenuje Pet snovi (vudzai).^[2] Zoroastrovska besedila Gathas, ki naj bi jih najkasneje okrog leta 600 pr. n. št. zapisal prerok Zaratustra^[3], opisujejo šest Dobrotnih nesmrtnikov (nekakšne angele), ki jim je pripisal šest prvin. Najvišjemu angelu je pripisal prvino goveda, kar verjetno izvira iz starega totemskega čaščenja božanstev v podobi goveda. Ostalim petim angelom po hierarhičnem zaporedju pripadajo ogenj, kovina, zemlja, vode in rastline.^[4] Razporeditev slednjih elementov razkriva zaporedje vrhunec (ogenj), upadanje (kovina), dno (vode) in rast (rastline), med tem, ko se zemlja kot element ravnovesja skriva na sredini (kot element ravnovesja se zemlja ne pojavlja le med ognjem in kovino, ampak v določeni meri med vsemi kardinalnimi zaporedji).

Na začetku obdobja Vojskujočih se držav (476-221 pr. n. št.) so Kitajci Pet elementov imenovali pet snovi ali vudzai (五材), nato so pričeli uporabljati izraz vušing (五行), kar pomeni pet procesov, ki so značilni za vsako od teh snovi- toda šele sredi 3.stoletja pr. n. št. so vušing pričeli dojemati kot pet faz enotnega procesa sprememb.^[2] Teh pet procesov določa položaj sonca glede na mesece luninega koledarja .^[5] Kitajci so razvili tudi Filozofsko šolo jin-jang ali šolo jin-janga in petih elementov (jinjangvušingdžja), ki je kot pomembno sestavino svojega nauka posvojila pet elementov.^[5]

Po kriteriju dveh sosednjih elementov poznamo odnose ustvarjanja in odnose slabljenja. Pri oddaljenih elementih (kjer se vmes nahaja vsaj en element) naj bi prihajalo do poskusov osvajanja, obrambe ter protinapada- tukaj poznamo odnose uničenja in odnose izčrpavanja. skupno torej poznamo štiri možne odnose, ki nastopajo med petimi elementi:^[6]

• Odnosi ustvarjanja (šjang šeng) sledijo podpornemu krogotoku med elementi: voda hrani in ustvarja les, les vzdržuje ogenj, ogenj postane pepel (zemlja), v zemlji se kopičijo minerali (kovina), minerali pa obogatijo vodo.
• Odnosi slabljenja (šjang šje) delujejo v obratni smeri: voda povzroča rjavenje in razpadanje kovine, kovina oslabi zemljo, zemlja oslabi ogenj, ogenj pokuri les in les popije vodo.
• Odnosi uničenja (šjang ke) predstavljajo približevanje oddaljenemu elementu, kar je videti kot napad na ta element: voda pogasi ogenj, ogenj stali kovino, kovina poseka les, les izkorišča zemljo, zemlja omeji vodo.
• odnosi izčrpavanja (šjang dao)- voda erodira zemljo, prst lahko zasuje rastlinje, les skrha sekiro (kovina), kovina lahko izčrpa energijo ognja, ogenj upari vodo.

Poznamo tudi načelo korekcije: ogenj npr. napade kovino, vendar pa element zemlje lahko deluje kot miroljuben posrednik, ki ognju odvzame moč in podpre kovino.^[7]

Pet elementov Kitajci uporabljajo še danes. Uporabljajo jih npr. v filozofiji, v tradicionalni kitajski medicini, v fengšuiju, v metafizični analizi človekove usode (predvsem sta znani tehniki Dzivei in Badzi), v čigungu, v borilnih veščinah in v jidžingu:^{[8][9][10][11][12]}