Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)

Referendum o aktu o razglasitvi neodvisnosti je potekal v Ukrajini 1. decembra leta 1991. Vprašanje na referendumu je bilo »Ali podpirate akt o deklaraciji neodvisnosti Ukrajine?«[1] Besedilo deklaracije je bilo vključeno kot preambula. Referendum je razpisala ukrajinska vrhovna rada, da bi potrdil akt o neodvisnosti, ki ga je sprejela 24. avgusta 1991.[2] Referenduma se je udeležilo 31.891.742 registriranih volivcev (84,18 % volilnega telesa). Za neodvisnost je glasovalo 28.804.071 upravičencev (92,3 %).[1]


1. december 1991

Ali podpirate akt o deklaraciji neodvisnosti Ukrajine?
Bilten rezultatov referenduma.
RezultatiPodpora neodvisnosti Ukrajine
Rezultati
OdzivŠt. glasov%
ZA28.804.07192,26 %
PROTI2.417.5547,74 %
Veljavne glasovnice31.221.62597,90 %
Neveljavne ali prazne glasovnice670.1172,10 %
Skupno število glasov31.891.742100,00 %
Udeležba37.885.55584.18 %

Rezultati po oblasteh
Ja:
  50–60%
  80–85%
  85–90%

  90–95%
  95–100%

Na isti dan so tudi potekale predsedniške volitve. Vseh šest predsedniških kandidatov je podpiralo neodvisnost in jo promoviralo v svoji kampanji. Leonid Kravčuk, predsednik vrhovne rade, je bil izvoljen za prvega predsednika Ukrajine.[3]

2. decembra 1991 je bila Ukrajina priznana kot neodvisna država s strani drugih držav sveta. Isti dan je predsednik Ruske SFSR Boris Jelcin priznal Ukrajino kot neodvisno državo.[4][5] Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je poslal Kravčuku telegram s čestitkami, in izrazil upanje na sodelovanje.[6]

Ukrajina je bila tako gospodarsko kot politično druga najmočnejša republika v Sovjetski zvezi (za Rusijo) in njena odcepitev je končala vse realne možnosti, da Gorbačov preprečil razpad Sovjetske zveze. Do decembra 1991 so se vse nekdanje sovjetske republike razen Ruske in Kazahstanske socialistične republike[7] uradno odcepile od Sovjetske zveze. Teden dni po izvolitvi se je Kravčuk pridružil Jelcinu in beloruskemu voditelju Stanislavu Šuškeviču pri podpisu Beloveškega sporazuma, ki je razglasili konec obstoja Sovjetske zveze. ZSSR je uradno razpadla 26. decembra 1991.

Rezultati

Glasovnica z natisnjenim besedilom Deklaracije o neodvisnosti

Ukrajinski mediji so množično podprli neodvisnost.

Ankete so septembra 1991 pokazale 63-odstotno podporo kampanji "Ja" , v prvem tednu oktobra 77 % in v sredini novembra 88 %.

Večina (55%) etničnih Rusov v Ukrajini je glasovala za neodvisnost.

IzbiraGlasovi%
Za28.804.07192,26
Proti2.417.5547,74
Skupaj31.221.625100,00
Veljavni glasovi31.221.62597,90
Neveljavni glasovi670.1172,10
Skupaj glasov31.891.742100,00
Udeležba upravičencev37.885.55584,18

Po oblasteh

Akt o neodvisnosti je podprla večina sodelujočih volivcev v vseh 27 upravnih regij Ukrajine (24 oblasti, 1 avtonomna republika in 2 mesti s posebnim statusom (Kijev in Sevastopol).[3] Volilna udeležba je bila najnižja v vzhodni in južni Ukrajini.

Delež neudeležbe referenduma po procentih v oblasteh
PododdelekOdstotek glasov za neodvisnost
Oddanih glasov[3]Volilnih upravičencev
Krimska ASSR54,1937
Čerkasijska oblast96,0387
Černigovska oblast93,7485
Črnoviška oblast92,7881
Dnepropetrovska oblast90,3674
Donecka oblast83,9064
Ivano-Frankivska oblast98,4294
Harkovska oblast86,3365
Hersonska oblast90,1375
Hmelnicka oblast96,3090
Kijevska oblast95,5284
Kirovogradska oblast93,8883
Luganska oblast83,8668
Lvovska oblast97,4693
Mikolajivska oblast89,4575
Odeška oblast85,3864
Poltavska oblast94,9387
Rivnenska oblast95,9689
Sumska oblast92,6182
Ternopilska oblast98,6796
Viniška oblast95,4387
Volinska oblast96,3290
Zakarpatska oblast92,5977
Zaporoška oblast90,6673
Žitomirska oblast95,0686
Kijev92,8775
Sevastopol57,0736[8]
Vsota po državi90,3276

Glej tudi

Sklici

Zunanje povezave