Pravopísni priróčnik (tudi ~ prirôčnik) poskuša opozoriti na najpogostejše pravopisne napake pri pisanju besedil v Wikipediji. Prav tako poskuša zbrati odgovore na posamezne pravopisne zadrege, ki so do zdaj večkrat razkropljene po pogovorih posameznih strani.

Pogosto nepravilno zapisane besede

¹ Obe obliki sta pravilni (glej SSKJ, vnesti).

Besede, katerih zapis je spremenil Slovenski pravopis 2001

Slovenski pravopis 2001 je pri zapisovanju nekaterih besed dodal črko j (SP 2001, § 937). Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopuščal tudi pisanje skupaj, je zdaj predpisano pisanje narazen.

-vec/-lec

Pravilo pravi, da se končnica -vec uporablja v primerih, ko ima beseda v svojem predzadnjem zlogu črko l ali črki lj. Taki primeri so: volivec (enako velja tudi pri ženskih oblikah: volivka), delavec, sestavljavec, razstavljavec. Druga možnost za končnico -vec so primeri, kadar je beseda izpeljana iz pridevnika na -v. Taki primeri pa so: glodavec, zajedavec, grabežljivec, jecljavec. Sicer pa se uporablja končnica -lec.

Zemljepisna imena

Svojilni pridevniki iz samostalnikov moškega spola na -a

Samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a, se lahko sklanjajo tako po moškem kot po ženskem vzorcu. Možnosti sta enakovredni, znotraj istega besedila se je treba izogibati mešanju vzorcev.Svojilni pridevniki pa imajo vedno moško končnico -ov/-ev.

Dajalnik in mestnik v besednih zvezah pridevnika in samostalnika moškega spola

Primer: sestavljeni stol

Govorim o sestavljenem stolu. (mestnik)

Pravkar sestavljenemu stolu so odlomili naslonjalo. (dajalnik)

Sklanjanje nekaterih tujih imen po novem pravopisu

• George: Georgea, Georgeu, Georgea, Georgeu, Georgeem; Georgeev
• Shakespeare: Shakespearja, Shakespearju, Shakespearja, Shakespearju, Shakespearjem; Shakespearjev (dopuščena je tudi: Shakespeara, Shakespearu, Shakespeara, Shakespearu, Shakespearom; Shakespearov)
• Shaw: Shawa, Shawu, Shawa, Shawu, Shawem; Shawev (dopuščeno tudi Shawom; Shawov)
• Fourier: Fouriera, Fourieru, Fouriera, Fourieru, Fourierem; Fourierev (dopuščeno tudi Fourierom; Fourierov)
• Morse: Morseja, Morseju, Morseja, Morseju, Morsejem; Morsejev
• Halley: Halleyja, Halleyju, Halleyja, Halleyju, Halleyjem; Halleyjev
• Delfi (antično grško mesto): Delfov, Delfom, Delfe, Delfih, Delfi; delfski
• Verne: Verna, Vernu, Verna, Vernu, Vernom; Vernov

Težave pri spreganju glagolov

Velelniki glagolov na -či

Glagoli na -či, ki imajo v povednem sedanjiku končnico -žem, tvorijo velelnik s končnico -zi in ne -ži: postreči - postrežem - postrezi (in ne postreži).

Za izbiro prave različice predloga je pomemben zapis sledeče besede in ne njena izgovarjava. Pri branju pa se različica predloga prilagodi izgovarjavi sledeče besede. Tako se piše z Zoisom in se prebere [s cójzom]. Pred številkami pa je treba upoštevati izgovarjavo številke.

s/z

Predlog s je pred nezvenečimi nezvočniki. Ti so: c č f h k p s š t. Najlaže si jih zapomnimo s stavkom "Ta suhi škafec pušča." Odmislimo vse samoglasnike in ostanejo le nezveneči nezvočniki. Pred vsemi drugimi črkami je predlog z.

k/h

Predlog h pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkama k in g (h kovaču, h godu). Pred vsemi drugimi črkami je predlog k.

Eden je samostalniška oblika števnika en za imenovalnik ednine moškega spola. Kadar se števnik uporablja pridevniško, je treba uporabiti en (En človek je prišel.); kadar stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti eden (Vsi za enega, eden za vse.). V marsikaterih primerih je namesto eden bolje uporabiti kar zaimek nekdo: namesto Eden je včeraj prišel. je bolje Nekdo je včeraj prišel. (razen kadar se število želi posebej poudariti).

Za razliko od angleščine morajo biti v slovenščini imenovalni prilastki desno od jedra. Pravilno je torej: hotel Turist, vitamin C, naslov IP, delec alfa, program Mariner. Pri osebnih imenih in priimkih pa po navadi uporabimo svojilni pridevnik, ki je potem levi ujemalni prilastek; v primerih, ko svojilnega pridevnika ne moremo narediti, pa naredimo desni prilastek s pomočjo rodilnika. Zgledi: Dopplerjev pojav, Froelichov svišč, Fraktal Ljapunova, vozli Čebišova, praštevilo Germainove. Pri tem se ravnamo po najpogostejšem zapisu. Druga dopustna možnost je zapis s stičnim vezajem, in sicer v primeru, ko je imenovalni prilastek posamezna črka ali kratica: C-vitamin, IP-naslov. V nekaterih primerih je taka oblika edina mogoča: c-mol, D-dur.

V slovenščini mora biti ime vedno pred priimkom. Dopustna izjema so kvečjemu abecedni seznami, kjer pa mora biti med priimkom in imenom vejica.

Za zapis ruskih osebnih imen v slovenščini glej Zapis ruskih imen.

Vzdevki

Vzdevki so od imena, natančneje od priimka, ločeni z nestičnim vezajem (SP 2001, § 428). Primer: Karel Destovnik - Kajuh.

Dvojni priimki

Med prvotnim in privzetim priimkom se piše nestični vezaj (SP2001 §428), ki pa se ga lahko tudi opusti (SP2001 §429, §850). Primer: Melita Pivec - Stele ali Melita Pivec Stele.

Povratni svojilni zaimek (svoj) moramo uporabiti, kadar se svojina nanaša na osebek.

Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam; Janez je popravil njegovo napako. pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.

Zaradi svojega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije. pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije, in sicer zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam, kar pa bi izrazil stavek Zaradi njegovega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije.