1,2-dikloroetan
1,2-dikloretan oz. 1,2-dikloroetan je brezbarvna, oljnata in zelo hlapna tekočina s sladkim okusom in sladkastim vonjem, ki spominja na kloroform, s kemijsko formulo C2H4Cl2.
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| Druga imena 1,2-Dikloroetan Etilen diklorid (EDC) Etan diklorid Freon 150 | |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol) | |||
| 3DMet | |||
Beilstein | 605264 | ||
| ChEBI | |||
| ChEMBL | |||
| ChemSpider | |||
| DrugBank | |||
| ECHA InfoCard | 100.003.145 | ||
| EC število |
| ||
| Gmelin | 49272 | ||
| KEGG | |||
PubChem CID | |||
| RTECS število |
| ||
| UNII | |||
CompTox Dashboard (EPA) | |||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| C2H4Cl2 | |||
| Molska masa | 98,97 | ||
| Gostota | 1,25 g/cm3 | ||
| Tališče | −35 °C (−31 °F; 238 K) | ||
| Vrelišče | 84 °C (183 °F; 357 K) | ||
| 8 g/L | |||
| Viskoznost | 0,84 mPa·s pri 20 °C | ||
| Struktura | |||
| Dipolni moment | 1,80 D | ||
| Nevarnosti | |||
| Glavne nevarnosti | toksičen, vnetljiv, koroziven | ||
| GHS piktogrami |    | ||
| Opozorilna beseda | Pozor | ||
GHS stavki za nevarnost | H225, H302, H315, H319, H335, H350 | ||
GHS stavki za previdnost | P201, P202, P210, P233, P240, P241, P242, P243, P261, P264, P270, P271, P280, P281, P301+312, P302+352, P303+361+353, P304+340, P305+351+338, P308+313, P312, P321, P330, P332+313, P337+313 | ||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | 13 °C 13 °C (55 °F; 286 K) | ||
| Meje eksplozivnosti | 6.2–16%[1] | ||
| Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |||
LC50 (srednja koncentracija) | 3000 ppm (morski prašiček, 7 h) 1000 ppm (podgana, 7 h)[2] | ||
LCLo (spodnja meja odmerka) | 1217 ppm (miš, 2 h) 1000 ppm (podgana, 4 h) 3000 ppm (zajec, 7 h)[2] | ||
| NIOSH (ZDA varnostne meje): | |||
IDLH (Takojšnja nevarnost) | Ca [50 ppm][1] | ||
| Sorodne snovi | |||
| Sorodno haloalkani | metil klorid, metilen klorid, 1,1,1-trikloroetan | ||
| Sorodne snovi | etilen, klor, vinilklorid, polivinil klorid | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Je umetna spojina, ki jo najpogosteje pridobivajo z reakcijo etena in klora, ki jo katalizira železov(III) klorid. Letno v Evropi, ZDA in na Japonskem proizvedejo skoraj 20 milijonov ton te snovi,[3] 80 % česar se uporabi v proizvodnji vinilklorida, prekurzorja polivinilklorida (PVC). Uporaben je tudi v sintezi drugih organskih spojin, npr. etilendiamina, in kot topilo.
Nevarnosti
Snov je toksična (posebej ob vdihavanju zaradi lahke hlapnosti), korozivna in lahko vnetljiva,[4] verjetno tudi kancerogena. Hlapi v visokih koncentracijah delujejo narkotično. Tekočina in hlapi dražijo oči in kožo, ob kronični izpostavljenosti povzročajo dermatitis.
Toksičnost:
- LD50(oralno, podgana): 670 mg/kg
- LDL0 (oralno, človek): 286 mg/kg
- LC50 (inhal., podgana): 1000 ppm/7h
1,2-dikloretan je mikrobno slabo razgradljiv, njegova razpolovna doba v anoksičnih vodnih telesih je 50 let. Zaradi dobre topnosti in množične proizvodnje je v industrijskih okoljih pomembno onesnažilo (predvsem v podtalnici), katerega čiščenje je izredno zahtevno.[5]