Finščina

Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem. Do 19. stoletja je bil na Finskem uradni jezik, pa tudi pogovorni jezik višjih slojev, švedščina. Prvo tiskano delo v finščini je bil prevod Nove zaveze v 16. stoletju. Gibanje za uveljavitev finščine se je še posebej razmahnilo v 19. stoletju. Leta 1833 je Elias Lönnrot zapisal Kalevalo, najbolj znano finsko epopejo v 12.000 verzih, ki je v obliki ljudskih pesmi obstajala v ustnem izročilu številnih generacij. Kalevala je pesniško ime za Finsko in pomeni »dežela junakov«.

Finščina
suomen kieli
Izgovarjava	ˈsuo̯mi
Materni jezik	Finska, Estonija, Švedska (Dolina Torne), Norveška (pokrajina Finnmark), Severozahodna Rusija (Karelija)
Področje	Severna Evropa
Št. maternih govorcev	(5,0 milijonov[1] cited 1993)[2]
Jezikovna družina	uralski finski Finščina
Pisava	latinica (finska abeceda) Finska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	= Finska  Evropska unija recognised as minority language in:  Švedska[3]  Ruska federacija:  Republika Karelija[4]
Regulator	Oddelek za načrtovanje jezika Raziskovalnega inštituta za jezike Finske [1]
Jezikovne oznake
ISO 639-1	fi
ISO 639-2	fin
ISO 639-3	fin
Glottolog	finn1318
Uradni jezik.   Jezik manjšine.
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.