Jeleni
za druge pomene glej Jelen (razločitev)
| Jeleni | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Poddružine | ||||||||||||
Odocoileinae |
Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena. Najmanjši predstavnik je mošus, ki tehta okrog 10 kg, največji pa je los, ki tehta do 800 kg. Samci imajo na glavi razvejano rogovje, ki požene na nastavkih čelnice. Rogovje vsako leto odpade, na njegovem mestu pa zraste novo, večje. Rast rogovja uravnava moški spolni hormon testosteron, tako da so samice brez rogovja. Edinole pri severnem jelenu sta rogata oba spola.
Zobje
Zobje jelenov imajo nizke zobne krone. Zgornja podočnika sta navadno bolj ali manj zakrnela, spodnja pa sta po obliki podobna sekalcem. Ponavadi so rjave barve.
Prebavila
Prebavilo je močno specializirano za prehranjevanje z nizkokaloročno in težko prebavljivo rastlinsko hrano. Želodec je štiridelen, kar je značilno za vse prežvekovalce. Hrana najprej potuje v vrečast vamp. Ko žival počiva, gre v kapico, kjer se sprime v kepe, katere potujejo po požiralniku nazaj v usta. Žival sedaj hrano dobro prežveči in premeša s slino. Ta redka hrana sedaj potuje po požiralniku nazaj v tretji del želodca, imenovan devetogub, odtot pa v siriščnik, ki šele izloča prebavne sokove.
Poddružine, rodovi in vrste
Na svetu obstaja približno 34 vrst jelenov, ki se delijo na dve večji skupini: jeleni starega sveta, ki vključujejo poddružini Muntiacinae and Cervinae; jeleni starega sveta, ki vključujejo poddružini Hydropotinae and Capreolinae. Razdelitev se nanaša na njihovo poreklo, in ne na njihovo sedanjo razširjenost: Hydropotes inermis, na primer je jelen novega sveta ampak ga danes najdemo le na Kitajskem in v Koreji.
Obstaja prepričanje, da so se jeleni novega sveta verjetno razvili pred 5 milijoni leti v gozdovih Severne Amerike in Sibirije, jeleni starega sveta pa v Aziji.
- Poddružina Hydropotinae
- Hydroptes inermis
- Poddružina Muntiacinae (muntjaki)
- Muntiacus atherodes
- Muntiacus crinifrons (črni muntjak)
- Muntiacus feae
- Muntiacus gongshanensis
- Muntiacus muntjac
- Muntiacus putaoensis
- Muntiacus reevesi
- Muntiacus trungsonensis
- Muntiacus vuquangensis
- Elaphodus cephalophus
- Poddružina Cervinae (pravi jeleni)
- Cervus elaphus (navadni jelen ali tudi rdeči jelen)
- Cervus affinis
- Cervus canadensis (kanadski jelen ali vapiti)
- Cervus albirostris
- Cervus nippon
- Cervus duvaucelii (barazinga)
- Cervus schomburgki (izumrli, 1938)
- Cervus eldii (lirasti jelen ali tamin)
- Cervus unicolor
- Cervus timorensis
- Cervus mariannus
- Cervus alfredi
- Axis axis (čital)
- Axis porcinus
- Axis calamianensis (kalamijanski jelen ali filipinski jelen)
- Axis kuhlii (kuhlov jelen)
- Elaphurus davidianus (davidov jelen)
- Dama dama (damjak - tudi damjek ali jelen lopatar)
- Poddružina Odocoileinae
- Odocoileus virginianus (belorepi jelen ali virginijski jelen)
- Odocoileus hemionus (mulasti jelen)
- Blastocerus dichotomus (močvirski jelen)
- Ozotoceros bezoarticus (pampski jelen)
- Mazama americana
- Mazama bricenii
- Mazama chunyi
- Mazama gouazoubira
- Mazama nana
- Mazama pandora
- Mazama rufina
- Pudu mephistophiles (ekvadorski pudu)
- Pudu pudu (čilski pudu)
- Hippocamelus antisensis (severnoandski huemul ali taruka)
- Hippocamelus bisulcus (južnoandski huemul)
- Capreolus capreolus (evropski srnjak)
- Capreolus pygargus (azijski srnjak ali sibirski srnjak)
- Rangifer tarandus (severni jelen ali karibu)
- Alces alces (los)
Viri
- Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991