Nebotičnik

Nebotičnik je stavba, visoka vsaj 150 metrov, z nepretrganimi naseljivimi nadstropji.

Taipei 101, tretja najvišja stavba na svetu

Zgodovina

Ključni elementi za izgradnjo nebotičnikov so bili jeklo, steklo, plastika, armiran beton, vodne črpalke in dvigala. Do 13. stoletja so bile zgradbe z več kot desetimi nadstropji zelo redke. Toliko dvigal naseljencem ni ustrezalo pa tudi vodni pritisk pogosto ni bil dovolj močan, da bi lahko voda višje od 30 metrov.

Sestavni deli, ki nosijo težo nebotičnikov se po materialu razlikujejo od tistih za ostale zgradbe. Stavbe do štirih nadstropij so lahko podprte z lastnimi zidovi, medtem ko morajo biti nebotičniki podprti s skeletnim okvirjem. Zidovi visijo s teh okvirjev kot zavese, od tod arhitektonski termin curtain wallzavesni zid«) za visoke steklene sisteme podprte s skeletnimi okvirji. Posebna pozornost gre tudi bremenu vetra, ki ga te zgradbe prenašajo.

Za prvi nebotičnik se običajno priznava desetnadstropni Home Insurance Building v Chicagu, zgrajen v letih 1884-1885. Njegova višina ni danes nič posebnega, zato tako visokim, danes zgrajenim zgradbam ne pravimo nebotičniki. Drugi kandidat za naslov prvega nebotičnika je dvajsetnadstropni New York World Building, zgrajen leta 1890 v New Yorku. Vendar obstajajo tudi poslovne stolpnice npr. Vzhodni stolp WTC in Zahodni stolp WTC.

Večina zgodnjih nebotičnikov se je pojavila na ravnih območjih New Yorka, Chicaga in Londona, koncem 19. stoletja.

Glej tudi

Zunanje povezave

🔥 Top keywords: Glavna stranPosebno:IskanjeFacebookSkrito v rajuPosebno:ZadnjeSpremembeNogometna Liga prvakovSlovenijaSeznam nemških igralcevZodiakMarija AntoanetaKategorija:Slovenski priimkiLjubljanaCarles PuigdemontFreelancerstvoNova24TVSeznam držav članic Evropske unijeYouTubeSeznam mednarodnih klicnih kodReal Madrid Club de FútbolDruga svetovna vojnaSeznam slovenskih slikarjevFrance PrešerenSeznam nemških filozofovDubajSabina KogovšekVolitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024Meta PlatformsNogometRimsko cesarstvoSeznam škotskih fizikovSulejman I.MariborIranMatej ZemljičRadiotelevizija SlovenijaIranske pokrajineHrvaška demokratska skupnostWindows NT 4.0Izrael