Alfredo Di Stéfano

Alfredo Stéfano di Stéfano Laulhé, argentinsko-španski nogometaš in trener, * 4. julij 1926, Buenos Aires, Argentina, † 7. julij 2014, Madrid, Španija.

Alfredo di Stéfano

Osebni podatki
Polno ime	Alfredo Stéfano di Stéfano Laulhé
Rojstvo	Alfredo Stéfano Di Stéfano Laulhé 4. julij 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…] Buenos Aires[2]
Smrt	7. julij 2014({{padleft:2014|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[4][2][…] (88 let) Madrid[2]
Višina	178 cm
Položaj	Napadalec
Članska kariera*
Leta	Klub	Nastopi	(goli)
1945–1949	River Plate	66	(49)
1946	→ Huracán (pos.)	25	(10)
1949–1953	Millonarios	102	(90)
1953–1964	Real Madrid	282	(216)
1964–1966	Espanyol	47	(11)
Skupaj		524	(376)
Državna reprezentanca
1947	Argentina	6	(6)
1957–1961	Španija	31	(23)
Trenerska kariera
1967–1968	Elche
1969–1970	Boca Juniors
1970–1974	Valencia
1974–1974	Sporting CP
1975–1976	Rayo Vallecano
1976–1977	Castellón
1979–1980	Valencia
1981–1982	River Plate
1982–1984	Real Madrid
1985	Boca Juniors
1986–1988	Valencia
1990–1991	Real Madrid
Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Di Stéfano splošno velja za enega najboljših nogometašev v zgodovini tega športa.^[5][6][7][8] Najbolj znan je kot nogometaš Real Madrida, ki ga je popeljal do dominance v pokalu državnih prvakov v drugi polovici petdesetih let, ko je Real osvojil pet zaporednih naslovov evropskega prvaka. Francisco Gento in Di Stéfano sta edina sodelovala pri vseh petih uspehih. Večji del reprezentančne kariere je igral za špansko reprezentanco, v začetku kariere pa tudi za argentinsko in kolumbijsko, nikoli pa ni zaigral na svetovnih prvenstvih.

Di Stéfano z vzdevkom »Saeta rubia« (slovensko: svetlolasa puščica)^[9][10][11], je igral na položaju udarnega napadalca z veliko vzdržljivostjo, taktično spretnostjo in pregledom, tako da je lahko igral tudi na katerem kolu drugem položaju. Trenutno je peti najboljši strelec v zgodovini španske lige in drugi najboljši strelec v zgodovini Real Madrida, med letoma 1953 in 1964 je zanj dosegel 216 golov na 282-ih prvenstvenih tekmah.

Leta 2003 ga je ob jubileju UEFA španska nogometna zveza izbrala za najboljšega španskega nogometaša preteklih petdesetih let.^[12] Pelé ga je izbral za seznam najboljših 125 še živečih nogometašev marca 2004 (septembra 2009 pa dejal, da je Di Stéfano najboljši argentinski nogometaš vseh časov).^[13] Zasedel je četrto mesto v glasovanju tednika France Football (pred njega so se uvrstili Pelé, Diego Maradona in Johan Cruyff) za najboljšega nogometaša stoletja med dobitniki nagrade Ballon d'Or.^[14] Nogometaši Pelé, Eusébio, Luis Suárez, Sandro Mazzola in John Charles so ga označili za »najpopolnejšega nogometaša v zgodovini tega športa«.^[15]

V noči na 24. avgust 1963 ga je ugrabila venezuelska revolucionarna skupina FALN iz hotela Potomac v Caracasu, kjer je z Realom gostoval na pripravljalni turneji po Južni Ameriki. Ugrabitev je znana tudi kot »Julian Grimau«, po španskem komunistu Juliána Grimauju, ki je umrl pod streli strelskega voda generala Franca aprila 1963. Dva dni za tem so ga v bližini španskega veleposlaništva izpustili brez plačila odkupnine.