Armenski koledar

Armenski koledar je koledar, ki se je tradicionalno uporabljal v Armeniji, predvsem v srednjem veku.

Armenski koledar temelji na nespremenljivi dolžini leta 365 dni. Ker je sončno leto dolgo približno 365,25 dni in ne 365 dni, se je razlika med armenskim in julijanskim koledarjem počasi večala in se po 1461 koledarskih letih odmaknila od julijanskega koledarja za eno leto (glej Sotski cikel). Z armenskim letom 1461 (gregorijansko in julijansko leto 2011) se je prvi sotski cikel zaključil in armenski koledar se je od julijanskega odmaknil za eno leto.

Leta 352 n. št. so bile v Armeniji uvedene tabele, ki jih je sestavil Andrej iz Bizanca za določanje verskih praznikov. Ko so bile te tabele 11. julija 552 (julijanski koledar) izčrpane, je bil uveden armenski koledar.^[1]

Leto armenskega koledarja se je začelo 11. julija 552 po julijanskem koledarju.^[1] Armensko leto 1462 (prvo leto drugega cikla) se je začelo 11. julija 2012 po julijanskem koledarju (po gregorijanskem koledarju 24. julija 2012).

Analitični izraz armenskega datuma vključuje starodavna imena dni v tednu, krščanska imena dni v tednu in dni v mesecu in zapis datuma v obliki dan/mesec/leto po letu 552 n. št. in verske praznike.^[2]

Armenski koledar je razdeljen na 12 mesecev po 30 dni, plus dodatnih (epagomenalnih) pet dni, imenovanih aweleacʿ (dobesedno "odvečni"). Leta so običajno zapisana v armenskih številkah, ki so črke armenske abecede, pred katerimi je okrajšava ԹՎ (t’vin), kar pomeni "v letu". Zapis ԹՎ ՌՆԾԵ, na primer, pomeni "leto 1455".