Nizka nemščina

Nizka nemščina (nizkonemško Plattdüütsch, visokonemško Plattdeutsch, Niederdeutsch) je izraz za vsa nemška narečja, ki v nasprotju z visoko nemščino niso doživela t. i. premika soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung). Kot nizozemščina, angleščina in skandinavski jeziki so ohranila stare germanske soglasnike (npr. dat - das [to], ik - ich [jaz], op - auf [na]). Za razlikovanje od dolnjefrankovskih narečij, ki spadajo k nizozemščini, se tudi uporablja pojem nizka saščina ali spodnja saščina.

Nizka nemščina
nizka saščina
Plattdüütsch
Materni jezik	Nemčija, Danska, Nizozemska, Brazilija, ZDA, Kanada
Št. maternih govorcev	5 milijonov[navedi vir]
Jezikovna družina	indoevropski germanski zahodnogermanski Nizka nemščina
Zgodnejše oblike	stara saščina srednja nizka nemščina
Narečja	zahodna nizka nemščina vzhodna nizka nemščina
Uradni status
Priznani manjšinski jezik	Mehika (100.000)[1] Bolivija (70.000)[2] Paragvaj (30.000)[3]
Jezikovne oznake
ISO 639-2	nds
ISO 639-3	nds (nizozemske različice in vestfalski jezik imajo ločene kode)
Glottolog	lowg1239  Low German
Linguasphere	52-ACB
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Nizka saščina je bila trgovski ter uradni jezik hanse in je močno vplivala na knjižne jezike Danske in Švedske. Šele v 17. stoletju jo je z razširitvijo Luthrovega prevoda Svetega pisma po celi Nemčiji izpodrinila visoka nemščina kot uradni jezik v severni Nemčiji. Danes jo uporabljajo le še kot pogovorni jezik.