Oceanija

Spodnje tabele vključujejo ozemlja, ki so znotraj meja geopolitične Oceanije in vsebujejo Avstralazijo, Melanezijo, Mikronezijo in Polinezijo. Največja kopenska površina Oceanije je Avstralija.^[1]

Geografske meje Oceanije

Meja med Azijo in Oceanijo ni točno določena. Zaradi političnih razlogov so Združeni narodi napravili mejo med tema dvema regijama na meji med Indonezijo in Papuansko Novo Gvinejo.^[2] Papuo Novo Gvinejo včasih (vendar ne pogosto) štejejo med azijske države, ker je soseda Indonezije, in splošno sprejeto je, da je del Oceanije. Če je celotni Malajski arhipelag vključen kot del Oceanije, so vključeni tudi Brunej, Vzhodni Timor, Indonezija, Malezija, Singapur in Filipini.

Države članice Združenih narodov

Ta tabela vključuje vse neodvisne države v Oceaniji, ki so članice Združenih narodov.^[3] Vse so polnopravne članice Pacific Islands Forum (Forum pacifiških otokov),^[4] čeprav je Fidži suspendiran.^[5]

Država ali ozemlje	Glavno mesto [6][7][8]	Prebivalstvo [9]	Površina (km2) [10]
Avstralija	Canberra	23.268.319	7741220 !7.741.220 km²
Fidži	Suva	890.057	0018275 !18.274 km²
Kiribati	Tarava	101.998	0000811 !811 km²
Marshallovi otoki	Majuro	68.480	0000181 !181 km²
Federativne države Mikronezije	Palikir	106.487	0000702 !702 km²
Nauru	Yaren (sedež vlade)	9.378	0000021 !21 km²
Nova Zelandija	Wellington	4.327.944	0267710 !267.710 km²
Palau	Ngerulmud	21.032	0000459 !459 km²
Papua Nova Gvineja	Port Moresby	6.310.129	0462840 !462.840 km²
Samoa	Apia	194.320	0002831 !2.831 km²
Salomonovi otoki	Honiara	584.578	0028896 !28.896 km²
Tonga	Nukuʻalofa	106.146	0000747 !747 km²
Tuvalu	Funafuti	10.619	0000026 !26 km²
Vanuatu	Port Vila	256.155	0012189 !12.189 km²

Države, ki niso članice Združenih narodov

Ozemlji v tem razdelku (Cookovi otoki in Niue) sta državi v prosti povezavi z Novo Zelandijo. Medtem, ko imata tesne ustavne in politične odnose z Novo Zelandijo, sta obe državi članici več specializiranih agencij Združenih narodov in se neodvisno vključujeta v diplomatske odnose s suverenimi državami. Obe sta polnopravni članici organizacije Pacific Islands Forum. Zaradi teh posebnosti velja, da imata obe de facto status suverene države.^[11]

Država ali ozemlje	Status	Glavno mesto	Prebivalstvo	Površina (km2)[10]
Cookovi otoki[6]	samoupravno ozemlje v prosti povezavi z Novo Zelandijo	Avarua[6][7]	11.124[9]	00236 !236 km²
Niue[6]	samoupravno ozemlje v prosti povezavi z Novo Zelandijo	Alofi[6][7]	1.311[9]	00260 !260 km²

Drugi teritoriji

Sledeče entitete obravnavamo kot del Oceanije kot:

1. federalno ozemlje suverene države, ki se nahaja izven celine te države
2. teritorij, ki tvori neločljiv del suverene države in nima federalnega odnosa, kjer se pomemben del kopna neodvisne države nahaja izven Oceanije in/ali se teritorij nahaja izven celine suverene države. Veliko izmed teh teritorijev se pogosto opisuje kot odvisno ozemlje.
3. odvisno ozemlje suverene države

Dva od teh teritorijev (Francoska Polinezija in Nova Kaledonija) sta pridruženi članici organizacije Pacific Islands Forum, medtem ko ima pet drugih (Ameriška Samoa, Gvam, Severni Marijanski otoki, Tokelav in Wallis in Futuna) status opazovalca.

Država ali ozemlje	Status	Glavno mesto	Prebivalstvo	Površina (km2)[10]
Ameriška Samoa	Ozemlje Združenih držav Amerike	Pago Pago[6][7]	67.242[9]	00199 !199 km²
Otočji Ashmore in Cartier	Ozemlje Avstralije	Neposeljeno	Neposeljeno	00005 !5 km²
Bakerjev otok	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno	Neposeljeno	00129.1 !129,1 km²
Otok Clipperton[opomba 1]	Javno ozemlje v lasti Francije	Neposeljeno	Neposeljeno	00006 !6 km²
Ozemlje otokov Koralnega morja	Ozemlje Avstralije	Neposeljeno	Neposeljeno	00003 !3 km²
Velikonočni otok	Ozemlje Čila	Hanga Roa
Francoska Polinezija	Francosko čezmorsko ozemlje	Papeete[6][7]	294.935[9]	04167 !4.167 km²
Guam	Ozemlje Združenih držav Amerike	Hagåtña / Agaña[6][7]	183,286[12]	00544 !544 km²
Havaji	Zvezna država Združenih držav	Honolulu	1.404.054[9]	28311 !28.311 km²
Howlandov otok	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno	Neposeljeno	00138.6 !138,6 km²
Jarvisov otok	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno	Neposeljeno	00152 !152 km²
Johnstonov atol	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno	Neposeljeno	00276.6 !276,6 km²
Otoki Juana Fernandeza	Ozemlje Čila	San Juan Bautista
Kingmanov greben	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno	Neposeljeno	01958.01 !1.958,01 km²
Midwayski atol	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno	Neposeljeno	02355.2 !2.355,2 km²
Nova Kaledonija	Francoska kolektiviteta »sui generis«[6]	Nouméa[6][7]	256.275[9]	18575 !18.575 km²
Otok Norfolk	Samoupravni sestavni del ozemlja Avstralije	Kingston[6][7]	2.169[9]	00036 !36 km²
Severni Marianski otoki	Ozemlje Združenih držav Amerike	Saipan[6][7]	46.050[9]	00464 !464 km²
Otoki Ogasawara	Del Ogasawara vasi (jap. mura) v Tokiu, Japonska	Neposeljeno
Palmyra Atoll[13]	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno
Papua	Provinca v Indoneziji	Jayapura
Pitcairnovi otoki	Čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva	Adamstown[6][7]	48[9]	00047 !47 km²
Tokelau[6]	Odvisno ozemlje Nove Zelandije	Vsak atol ima lasten administrativni center[6][7]	1.384[9]	00012 !12 km²
Otok Wake	Manjši zunanji otoki Združenih držav	Neposeljeno	Neposeljeno	00006.5 !6,5 km²
Wallis and Futuna	Čezmorska skupnost Francije	Mata-Utu[6][7]	15.398[9]	00142 !142 km²
Zahodna Papua	Provinca v Indoneziji	Manokwari

Oceanija je druga celina po Ameriki z najbolj bogatim ozemljem, kar se tiče vode, v primerjavi s prebivalstvom.

Najvišje gorske verige Oceanije se nahajajo na treh največjih otokih celine. Najvišja od vseh se nahaja na Novi Gvineji. Najvišji točki sta Puncak Jaya ali Carsztens (5030 m) in Mount Wilhelm (4509 m). Sledijo Novozelandske Alpe na Južnem otoku, katerih najvišja točka je Aoraki/Mount Cook (3764 m). Zadnje pa so Avstralske Alpe na vzhodnem delu Avstralije. Najvišja točka teh sega le do 2.228 metrov (Mount Kosciuszko, Novi Južni Wales).

Pri tem tudi nekatera posamezna hribovja na manjših otokih dosegajo precejšnje višine. Primer je vulkan Mauna Kea na Havajih, ki sega do 4.205 metrov.

Magelan je bil prvi zahodnjak, ki se je začel resno zanimati za Oceanijo, toda splošno mnenje je, da je res prvotni narod, ki je zahajal v te kraje, bil egipčanski. Pluli so namreč tako daleč le, da bi dobili gumo iz drevesa evkalipta, ki je služila pri balzamiranju. Sledili so jim Arabci v 9. stoletju. Nato so Holandci v 12. stoletju obogatili poznavanje teh zemelj. Točneje je nizozemec Dirk Hortog leta 1616 zapisal o prvem izkrcanju v Avstraliji. Nato pa mu je sledil prav tako nizozemec Abel Tasman, ki je leta 1642 izkrcal v Novo Zelandijo. Zasluga, da vemo veliko o Oceaniji, gre Jamesu Cooku, ki je šele v 18. stoletju med letoma 1768 in 1779 plul proti novi zemlji in jo začel podrobneje raziskovati. Leta 1770 je Cook zagledal vzhodno obalo Avstralije in jo razglasil za del Združenega kraljestva. Leta 1769 je raziskoval Novo Zelandijo ter pet let kasneje tudi Novo Kaledonijo.

Anglija je v kratkem času zavzela že velik del teritorija. Leta 1840 je izjavila, da ji tudi Nova Zelandija pripada. Ob koncu 18. stoletja je bila Oceanija razdeljena med Francijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Ameriko. Med drugo svetovno vojno so na tem območju potekali hudi spopadi med Japonsko in ZDA. Šele med letoma 1960 in 1980 so začeli s procesom dekolonizacije.

• Oceanija Arhivirano 2009-06-27 na Wayback Machine., imenik spletnih strani v Open Directory