Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan (urdujsko اسلامی جمہوریۂ پاکستان) je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu. Na zahodu meji na Iran in Afganistan, na severovzhodu na Kitajsko, na vzhodu na Indijo, na jugu pa na Arabsko morje. V Pakistanu živi okoli 220 milijonov ljudi, večina katerih je muslimanov, saj je islam tudi državna religija. Glavno mesto je Islamabad, največje mesto pa nekdanja prestolnica Karači.
Islamska republika Pakistan اسلامی جمہوریۂ پاکستان Islāmī Jumhūrīyah-e-Pākistān | |
|---|---|
 Zastava  Državni emblem | |
| Geslo: Ittehad, Tanzim, Yaqeen-e-Muhkam (urdu) »Enotnost, disciplina in vera« | |
| Himna: Qaumi Tarana | |
.svg) | |
| Glavno mesto | Islamabad |
| Največje mesto | Karači |
| Uradni jeziki | angleščinaa, Urdu[1] |
| Lokalni jeziki | pandžabščina, paštu, sindščina, saratski, beludžijščina, kašmirščina, Brahui, dogri, hindko, shina, balti, khowar, burushaski yidgha, dameli, kalasha, gawar-bati, domaaki[2][3] |
| Demonim(i) | Pakistanec |
| Vlada | polpredsedniška republika |
• predsednik | Asif Ali Zardari |
• predsednik vlade | Shehbaz Sharif |
| Ustanovitev | |
• Pakistansko gibanje za neodvisnost | od Združenega kraljestva |
• Pakistanski dominion | 14. avgusta 1947 |
• islamska republika | 23. marec 1956 |
| Površina | |
• skupaj | 803.9401 km2 (36.) |
• voda (%) | 3,1 |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2021 |  225.199.937[4] (5.) |
• popis 2017 | 207,8 milijonov |
• gostota | 244,4/km2 (56.) |
| BDP (ocena 2007) | |
• skupaj (PKM) | 475,6 milijarde USD (25.) |
• na preb. (PKM) | 3004,5 USD (128.) |
| Gini (2002) | 30,6 srednji |
| HDI (2006) | 0,539 nizek · 134. |
| Valuta | pakistanska rupija (Rs.) (PKR) |
| Časovni pas | UTC +5 (PST) |
• poletni | UTC +6 (ne upoštevajo) |
| Klicna koda | +92 |
| Internetna domena | .pk |
| |
| |
Pakistan je urdujska beseda, ki pomeni »dežela čistih«. Pripona -stan, ki je pogosta pri državah na tem območju, pomeni »dežela od« po perzijsko (npr. Afganistan = dežela Afganov).
Zgodovina
Obdobje pred kolonializmom
Kolonializem
Neodvisnost in sodobni Pakistan
Pakistan je neodvisnost razglasil 14. avgusta 1947 (27 Ramadan 1366 po islamskem koledarju). Od Britanske Indije se ja takrat odcepil vzhodni in severozahodni del Indije z večinskim muslimanskim prebivalstvom.
Geografija
Reki Ind in Sutlej spadata k povodju Indijskega oceana. Najvišji vrh Pakistana je Dapsang (8611 m) na meji s Kitajsko, druga najvišja gora na svetu.
Na zahodu je podnebje polsuho in suho tropsko, na vzhodu monsunsko podnebje z več padavinami poleti in manj pozimi. Posledično nastajajo velike temperaturne razlike in suše ter poplave.
Rastlinstvo
V večjem delu Pakistana puščava omogoča le zelo redko rastlinstvo, saj je le okoli 4 % območja Pakistana poraščenega z gozdovi. Je več vrst bora: himalajska cedra in himalajska smreka. V njej je tudi monsunski gozd in grmovna in trnasta savana.
Živalstvo
Na ozemlju Pakistana živi 190 različnih vrst sesalcev. Veliko jih je bilo pobitih z lovom. Indijski slon, azijski lev, gepard. Zelo ogroženi so leopardi in snežni leopardi, tudi kozorog. Prisotni so med drugim še številni glodavci, divje svinje, džungelske mačke in rjavi medved.
Gospodarstvo
Okoli 44 % ljudi je zaposlenih v kmetijstvu, gojijo raznovrstne kulturne rastline. Pakistan je ena vodilnih svetovnih pridelovalcev bombaža in sladkorja. Veliko je tudi rudarstva (črni premog) in predelovalne industrije. V kmetijstvu uporabljajo veliko pesticidov in gnojil, s tem pa zelo onesnažujejo in zastrupljajo okolje, pa tudi zemlja je prizadeta zaradi zasoljevanja tal. Večina zemlje je v rokah veleposestnikov, obdelujejo pa jo najemniki.
Demografija
Pakistanci so mešanica različnih etničnih skupin. Štiri največje predstavljajo:
- Pandžabi (48 %),
- Sindi (12 %),
- Beludži in
- Muhadžir.
Največ je v državi muslimanov, delijo pa se na sunitske, šiitske in izmaelitske muslimane. Kar 97 % Pakistancev je muslimanov. Najbolj razkošno v državi živijo Pandžabi, medtem ko se drugi komaj preživljajo. Daleč najbolj razširjena vera je islam, manjšinski pa sta še hinduizem in krščanstvo. Poleg angleščine in urdujskega jezika, ki sta uradna jezika, obstaja veliko drugih, npr. pandžabščina, siraški sindski,...
Država je po številu zdravnikov, bolniščnih postelj in temeljne zdravstvene oskrbe med zadnjimi na svetu, v povprečju je 1 zdravnik na 2472 prebivalcev. Zelo razširjena bolezen je malarija, težava sta tudi pomanjkanje hrane in zdrave pitne vode. Približna življenjska doba prebivalcev je 52 let za moške in 50 let za ženske.
Gorništvo
Pakistan ima zelo raznolike gorske pokrajine. Zavzema večji del zgornjega dela Himalajskega pogorja, katerega imenujemo Karakorum. Na njegovi meji s ljudsko republiko Kitajsko se nahaja drugi najvišji vrh na svetu - 8611 m visoki K2. Prvič sta leta 1954 na njegov vrh stopila italijanska gornika Lino Lacedelli in Achille Compagnoni. Prvi slovenski vzpon na K2 sta opravila znani alpinist Viki Grošelj z 41 leti in Zvonko Požgaj s samo 23 leti, poleg tega je bil on tudi najmlajši človek, ki je dosegel vrh te mogočne gore.
Razen K2 ima Pakistan v Karakorumu tudi druge mogočne gore, kot so Gašerbrum I (8068 m), Gašerbrum II (8035 m), Broad Peak (8047 m) in Muztagh Tower, kjer se je 25. Avgusta 2008 smrtno ponesrečil naš alpinist Pavle Kozjek. Karakorum ima tudi znano goro Nanga Parbat. Leta 2005 je Tomaž Humar že drugič njeno Rupalsko steno (ki je najvišja na planetu) neuspešno preplezal, a so ga gorski reševalci rešili.
Opombe in sklici
Zunanje povezave
