Dopamin
| Strukturna formula | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Ime | dopamin |
| Kemijska formula | C8H11NO2 |
| Druga imena | 2-(3,4-dihidroksifenil)etilamin; 3,4-dihidroksifenetilamin; 3-hidroksitiramin; DA |
| Kratek opis | bel prašek značilnega vonja |
| CAS-število | 51-61-6 |
| Varnostni nasveti | |
| R- in S-stavki | R 36/37/38 S 26-36 |
| Ravnanje | z rokavicami, zaščitno masko |
| Shranjevanje | V vsebnikih na hladnem (do 4 °C) in dobro prezračenem prostoru. |
| LD50 (podgana) | 2859 mg/kg |
| Fizikalne lastnosti | |
| Agregatno stanje | trdnina |
| Barva | bela |
| Molska masa | 153,2 g·mol-1 |
| Tališče | 240-248 °C |
| Topnost | dobro topen v vodi, netopen v etanolu, acetonu |
Dopamin je živčni prenašalec. Kemijsko spada med biogene amine, in sicer med kateholamine.
Fiziologija
Nevrone, v katerih nahajamo dopamin kot živčni prenašalec, imenujemo dopaminergični nevroni. Nahajajo se v osrednjem živčevju, zlasti v srednjih možganih. Ta nevrotransmiter poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Mobilizira lahko energijske vire telesa. Učinek: smo dejavni, živahni in dobre volje. Dopamin spodbuja mišljenje, če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino.
Med drugim vplivajo dopaminergični nevroni na ekstrapiramidalno motoriko. Tukaj najverjetneje tiči povezava s Parkinsonovo boleznijo. Dopamin je pomemben tudi pri razvoju psihoz, pri uravnavanju hormonskega sistema ter pri uravnavanju prekrvljenosti trebušnih organov - vpliva zlasti na ledvice.
Biosinteza
Dopamin je vmesni produkt pri biosintezi adrenalina iz aminokisline tirozin. Tirozin se z encimom tirozin-hidroksilazo pretvori v L-DOPA, slednja pa se z dekarboksilazo prevede v dopamin.