Ferščina

Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000. Poleg islandščine je eden dveh izoliranih skandinavskih jezikov, izvirajočih iz stare norveščine, ki so jo v Skandinaviji govorili v vikinški dobi.

Ferščina
føroyskt
Izgovarjava	ˈføːɹɪst
Materni jezik	Ferski otoki, Danska
Št. maternih govorcev	66.000 (2007)[1]
Jezikovna družina	indoevropski germanski severnogermanski zahodnoskandinavski Ferščina
Pisava	latinica (ferska abeceda) ferska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Ferski otoki
Priznani manjšinski jezik	Danska
Regulator	Faroese Language Board Føroyska málnevndin
Jezikovne oznake
ISO 639-1	fo
ISO 639-2	fao
ISO 639-3	fao
Glottolog	faro1244
Linguasphere	52-AAA-ab
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Do 15. stoletja je ferščina imela podoben pravopis kot islandščina in norveščina. Po reformaciji so jo vladajoči Danci pregnali iz šol, cerkev in uradnih dokumentov - mest, ki v pretežno nepismenem okolju omogočajo preživetje jezika. Ferci so jezik še nadalje uporabljali v baladah, ljudskih povestih in v vsakdanjem življenju. To je vzdrževalo bogato tradicijo govorjenega jezika, ki pa se 300 let ni odražala v pisani obliki.

Kot pisan jezik sodobna ferščina obstaja od leta 1854, ko je Venceslaus Ulricus Hammershaimb objavil njeno slovnico. Imel je priložnost ustvariti fonetično pravilen pravopis, kot v primeru valižanščine, a je ni izkoristil, saj se je držal dolgotrajne tradicije stare norveščine.

Zaradi zapletenosti Hammershaimbove slovnice se je pojavila še ena, ki jo je napisal Jakob Jakobsen. Čeprav je bila bližja govorjenemu jeziku, je ljudstvo nikdar ni sprejelo.

Leta 1937 je ferščina zamenjala danščino na mestu uradnega jezika Ferskih otokov.