Abeceda

Tri glavne evropske abecede (latinica, cirilica in grška abeceda) so se vse razvile iz starogrške abecede, ta pa iz feničanske soglasniške abecede. Večina ostalih abeced, ki so še v uporabi, so bile narejene načrtno. Abeceda je najbližje abdžadom, saj je že feničanska soglasniška abeceda abdžad in se je iz njih razvila.

Po svetu obstaja okrog 60 različnih glavnih vrst abeced (npr. slovenska in angleška abeceda se štejeta pod isto - latinico).

Adlam

Adlam (𞤀𞤣𞤤𞤢𞤥) je abeceda, ki sta jo leta 1989 sestavila Ibrahima in Abdoulaye Barry, brata iz Gvineje, ki sta jo sestavila za jezik fula ali fulani. Ime izhaja iz prvih štirih črk, ki so 𞤂 ,𞤁 ,𞤀 in 𞤃, kar bi pri prečrkovanju v latinico bilo A, D, L in M. Črke so bile izbrane načrtno, saj predtavljajo kratico za Alkule Dandayɗe Leñol Mulugol, kar pomeni "abeceda, ki ščiti ljudi pred izginjanjem". Abeceda je hitro postala popularna in govorci jezika fulani v Gvineji, Liberiji in Nigeriji so jo hitro začeli uporabljati. Je ena izmed mnogih afriških abeced.^[2] Brata sta izdala veliko na roke napisanih knjig v adlamski abecedi in začeli učiti ljudi pisanja abecede. Po velikem uspehu sta postavila tudi šole po Togu, Senegalu, Beninu in celo eno v New Yorku. Po izdaji prvih tiskanih knjig pa je Gvinejski parlament pisavo prepovedal in Ibrahima je bil zato v zaporu tri mesece. Nato je pobegnil v ZDA, kjer je začel ustvarjati različne pisave za adlamsko abecedo.^[2]

Adlamska abeceda ima tudi svoja števila, te se za razliko od arabskih pišejo od desne proti levi.^[4]

Ločila ima podobna kot latinica, le da so obrnjena. Posebnost sta le vprašaj in klicaj, tako kot v španščini se različici uporabi že na začetku povedi. Začetni vprašaj in klicaj izgledata kot navaden končni klicaj in vprašaj (le obrnjena), medtem ko sta končni različici drugačni in unikatni za adlam.

Armenska abeceda

Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni.

Še ločila in črke izven abecede:

Avestanska abeceda

Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega iranskega jezika. Abeceda je razdeljena na soglasnike in samoglasnike ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi.

Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot latinski.

Avoiuli

Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika Raga, vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v Vanuatuju. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.^[5]

Bassa Vah

Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni.

Ostalo

Beitha kukju

Albanski odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal abecedo kot alternativo za latinico, grško abecedo ter arabsko soglasniško abecedo. Piše se od leve proti desni.

Braillova pisava

Črko predstavlja posebna kombinacija pik.

Borama/Gadabuursi

Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za somalščino. Piše se od leve proti desni.

Carian

Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočletju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika Carian. Piše se jo od leve proti desni, brez razlikovanja med velikimi in malimi črkami.^[6][4]

Carpathian basin rovans

To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni.

Chinuuk pipa

Chinuuk pipa je abeceda za jezik Chinuuk, piše se od leve proti desni.

Coorgi cox

Coorgi cox je abeceda za jezik kodava.

Koptska abeceda

Koptska abeceda se uporablja za koptščino.

Cirilica in izvedene abecede

Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v Rusiji in vzhodni Evropi. Uporablja se za zapis jezikov abaza, abhaščina, adigejščina, agulščina, ahvahščina, aleutščina, altajščina, aljutorščina (alyutor), andščina, archi, assyrianščina, avarščina, azerščina, bagvalalščina, balkarščina, baškirščina, beloruščina, bežtjanščina (bezhta), botlikščina (botlikh), buduščina (budukh), bolgarščina, burjatščina, čamalalščina (chamalal), čečenščina, čelkanščina (chelkan), čukotščina, čuvaščina, krimska tatarščina, dargwa, dolgan, dungan, enets, erzjanščina, even, evenščina, gagavščina, godoberščina (godoberi), hinukščina (hinukh), hunzibščina (hunzib), inguščina, medslovanščina, itelmen, juhuri, kabardian, kalmiščina, karaim, karakalpakščina, karata, kazakščina, ket, khakas, khanty, kinalugščina (khinalug), hvarščina (khwarshi), kildinska sámijščina, komijščina, koryak, krymchak, kritščina (kryts), kubachi, kumyk, kurdščina, kirgiščina, lak, lezginščina, lingua franca nova, makedonščina, mansi, mari, moksha, moldavščina, mongolščina, črnogorščina, nanai, nenets, nganasan, nivkh, nogai, starocerkvenoslovanščina, oroch, orok, ossetian, pontska grščina, ruščina, ruthenijščina, rutul, selkup, srbščina, shor, shughni, slovio, sojotščina (soyot), tabasaranščina, tadžiščina, talysh, tat, tatarščina, tindi, tofaščina (tofa), cahurščina, tsez, turkmenščina, tuvanščina, ubykh, udege, udi, udmurtščina, ukrajinščina, ulch, urum, uyghur, uzbekščina, votic, wakhi, zahodna polejščina, yaghnobi, jakutščina, yazghulami, yukaghir in yupik, s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah.

Dalecarlianske rune

To je stara abeceda za zapis elfdalianščine.

Deseret

Deseret je bila narejena kot alternativa za latinico za zapis angleščine. Piše se od leve proti desni.

Elbasan

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis albanščine.

Etruščanska abeceda

Stara abeceda, ki so jo uporabljali Etruščani.

Faliscanska abeceda

Stara, že izumrla abeceda.

Fonetična abeceda

Fonetična abeceda se uporablja zazapis izgovorjave, saj vsak glas predstavlja le ena črka.

Galik

Različica stare mongolske abecede, piše se v stolpcih.

Gruzijska abeceda

Gruzijska abeceda se uporablja za zapis jezikov batsbi, gruzijščine, laz, mingrelian in svan. Piše se od leve proti desni, obstajajo pa 3 različice, v glavem se uporablja mkhedruli, ki edini razlikuje med velikimi in malimi črkami.

Glagolica

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za prevod Svetega pisma.

Gotica

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis gotščine. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni.

Grška abeceda

Hangul (korejska abeceda)

Hangul je malo drugačna abeceda, saj črke niso urejene od leve proti desni ali desne proti levi, pač pa so črke združene. Skupaj obstaja 11.739 znakov.

Kavkaška albanščina

Abeceda za zapis kavkaške albanščine.

Kaddare

Abeceda za zapis somalščine.

Khatt-i-Badí’

Abeceda, ki se je uporabljala za skrivne kode.

Khazarijske rove

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Latinica in izvedene abecede

Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.

Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaška.

Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk^[7]:

Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk^[8]:

Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:

• ß (ostri S)
• ð (eth)
• þ (thorn)
• Ə (polglasnik)
• Ƣ (oi)
• Ʀ (yr)
• Ʊ (upsilon)
• Ʒ (ezh)
• Ƕ (hwair)
• Ƿ (wynn)
• Ȣ (Ou)
• ɂ (glasilčni/glotalni zapornik)
• ɤ (rams horn)
• ɮ (lezh)
• ᴥ (ain)

Lepontic (lugano)

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Luo

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lycian

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lydian

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Mandaic

Abeceda, ki jo piše okrog 100 ljudi v Iranu. Piše se od leve proti desni.

Mandombe

Nenavadna abeceda, ki se piše od desne proti levi. Na spodnji sliki je ena izmed črk abecede.

Messapic

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. Na spodnji sliki je prikazan razvoj črke alfa.

Mongolske abecede

Svojevrstna skupina abeced, ki se piše v stolpcih in so črke drugačne glede na zapis (sama, začetna, med črkami, končna). Zaradi lažjega zapisa je v računalniški pisavi pisava od leve proti desni.

Morsejeva abeceda

Mro

Abeceda, ki se piše od leve proti desni ter jo govori ljudstvo v Bangladešu.

Naguaké Taíno

Slikovna abeceda, ki jo pišejo govorci jezika Taíno-Borikenaíki (Taínonaíki).

N'ko

Afriška abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Nubijska abeceda

Stara abeceda, podobni koptski abecedi.

Ogamska pisava

Stara pisava za zapis irščine.

Oscanska abeceda

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Osmanya

Abeceda za zapis somalijščine.

Pau cin hau

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Picene

Abeceda, ki se deli na severno in južno različico. Piše se od desne proti levi.

Phrygian

Stara abeceda, ki se lahko piše z leve proti desni ali z desne proti levi.

Pollard

Abeceda, ki razlikuje med začetnimi (zgoraj) in končnimi (spodnjimi) črkami.

Rune

Stara skupina abeced.

Santali

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis jezika santali.

Stara italijanska abeceda

Abeceda, ki se je uporabljala za zapis stare italijanščine.

Stara madžarska abeceda

Abeceda za zapis stare madžarščine. Piše se od desne proti levi.

Stara permijska abeceda

Stara abeceda za zapis komijščine.

Stara turška abeceda

Abeceda, ki so jo turki uporabljali pred latinico. Obstajata dve različici, obe se pišeta od desne proti levi.

Starocerkvenoslovanska abeceda

Izumrla abeceda, predhodnica cirilice.

Sutton

Abeceda za zapis gibanja rok, vseh zankov je 672.