Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 610 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Walesu (starinsko Valizija; valižansko Cymru).
| Valižanščina | |
|---|---|
| Cymraeg, y Gymraeg | |
| Izgovarjava | kəmˈrɑːɨɡ |
| Področje | Govori se v Walesu, v angleških mejnih mestih in v argentinski provinci Chubut |
Št. maternih govorcev | Vseh govorcev: 721.700 (2004–2011) — Wales: 562.000 govorcev, 19.0% populacije Walesa,[1] z 12% populcije (317.000), ki o sebi meni, da tekoče govorijo valižansko (2004–2006)[2] — Anglija: 150.000[3] — provinca Chubut, Argentina: 5.000[4] — ZDA: 2.500[5] — Kanada: 2.200[6] — Nova Zelandija: 1.080[7] |
indoevropski
| |
Zgodnejše oblike | Common Brittonic
|
| Pisava | latinica (Welsh alphabet) Welsh Braille |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Wales |
Priznani manjšinski jezik | |
| Regulator | Meri Huws, the Welsh Language Commissioner (od 1. aprila 2012)[8] in Welsh Government (Llywodraeth Cymru) |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | cy |
| ISO 639-2 | wel (B) cym (T) |
| ISO 639-3 | cym |
| Glottolog | wels1247 |
| ELP | Welsh |
| Linguasphere | 50-ABA |
 Odstotki govorcev valižanščine v osnovnem področju | |
.svg){kind=small}
Angleško ime za Valižane (Welsh) izhaja iz staroangleške besede Wealas, ki je prvotno pomenila tujci in dalje izvira iz pragermanskega *Walhaz. Ta izraz so germanska ljudstva v antični dobi prevzela od keltskega ljudstva Volcae.
Valižanščine sicer ne smemo zamenjevati z valižanskim narečjem angleščine.
Valižanščina ima med vsemi keltskimi jeziki morda največje število maternih govorcev. Je uradni jezik v Walesu (Cymru), govori pa ga tudi veliko priseljencev v Chubutski dolini v Patagoniji, tretji največji provinci Argentine. Veliko teh priseljencev se je zaradi naravnih ujm odselilo na sever v Winnipeg, glavno mesto kanadske province Manitoba. Valižanski priseljenci živijo tudi drugod v Angliji, Avstraliji in ZDA.
Zgodovina
Razvoj sodobnega valižanskega jezika se deli na dve obdobji, zgodnje in pozno. Obdobje zgodnje sodobne valižanščine traja od 14. do 16. stoletja. Začetek pozne sodobne valižanščine nastopi s prevodom Biblije v valižanščino leta 1588. Slednje delo izpod peresa Williama Morgana je imelo pomemben učinek na razvoj standardnega valižanskega jezika, ki se od tedaj ni več bistveno spremenil.
Narečja
Kljub vplivu tiska in radia v 20. stoletju so ostale bistvene razlike med narečjih v različnih delih Walesa. Osnovna narečja so:
- y Wyndodeg na severozahodu
- y Bowyseg na severovzhodu in v osrednjem Walesu
- y Ddyfydeg na jugozahodu
- y Gwenhwyseg na jugovzhodu
Lastnosti jezika
Abeceda
| Valižanska črka | Ime | |
| Velika črka | Mala črka | |
| A | a | a |
| B | b | bi |
| C | c | ec |
| Ch | ch | èch |
| D | d | di |
| Dd | dd | èdd |
| E | e | e |
| F | f | èf |
| Ff | ff | èff |
| G | g | ègg |
| Ng | ng | èng |
| H | h | aets |
| I | i | i |
| L | l | èl |
| Ll | ll | èll |
| M | m | em |
| N | n | èn |
| O | o | o |
| P | p | pi |
| Ph | ph | ffi, yff |
| R | r | veèr |
| Rh | rh | rhi |
| S | s | ès |
| T | t | ti |
| Th | th | èth |
| U | u | u |
| W | w | w |
| Y | y | y |
Izgovorjava
| Valižanski samoglasnik | Izgovorjava |
| a | [a] |
| e | [ɛ] |
| i | [ɪ] |
| o | [ɔ] |
| u | [ɨ], [ɪ] |
| w | [ʊ] |
| y | [ɨ], [ɪ], [ə] |
| â | [ɑː] |
| ê | [eː] |
| î | [iː] |
| ô | [oː] |
| û | [ɨː], [iː] |
| ŵ | [uː] |
| ŷ | [ɨː], [iː] |
| ae | [aːɨ], [ai] |
| ai | [aɪ] |
| au | [aɨ], [ai] |
| aw | [au] |
| ei | [əi] |
| eu | [əɨ], [əi] |
| ey | [əɨ], [əi] |
| ew | [ɛu] |
| iw | [ɪu] |
| oe | [ɔɨ], [ɔi] |
| oi | [ɔi] |
| ou | [ɔɨ, [ɔi] |
| uw | [ɨu], [ɪu] |
| wy | [ʊɨ], [ʊi] |
| yw | [ɨu], [ɪu] |
| Valižanski soglasnik | Izgovorjava |
| b | [b] |
| c | [k] |
| ch | [x] |
| d | [d] |
| dd | [ð] |
| f | [v] |
| ff | [f] |
| g | [g] |
| ng | [ŋ] |
| h | [h] |
| l | [l] |
| ll | [ɬ] |
| m | [m] |
| n | [n] |
| p | [p] |
| ph | [f] |
| r | [r] |
| rh | [˔r] |
| s | [s] |
| t | [t] |
| th | [θ] |
Opombe:
- Kjer sta navedeni dve izgovorjavi, prvo uporabljajo v severnem, drugo pa v južnem Walesu.
- Dolgi samoglasniki so označeni s strešico.
- Samoglasniki so označeni s krativcem, kjer bi pričakovali dolge, vendar so kratki.
- AU se kot končnica množine izgovarja [a] ali [e].
- SI se izgovarja kot [ʃ], če mu sledi samoglasnik.
- V nekaterih sposojenkah iz angleščine se uporablja tudi črka J [ʤ].
Vzglasne premene
Vzglasna premena pomeni, da se prva črka besede, če je soglasnik, v določenih okoliščinah spremeni. Če je prva črka besede samoglasnik, vzglasna premena ne nastopa.
V valižanščini poznamo tri vrste vzglasnih premen; mehko, nosno in priporniško. Kjer je polje v tabeli prazno, premena ne nastopa.
| Osnovna oblika | Mehka oblika | Nosna oblika | Priporniška oblika |
| c [k] | g [g] | ngh [ŋŋ˔] | ch [x] |
| p [p] | b [b] | mh [mm˔] | ph [f] |
| t [t] | d [d] | nh [nn˔] | th [θ] |
| g [g] | izgine | ng [ŋ] | |
| b [b] | f [v] | m [m] | |
| d [d] | dd [ð] | n [n] | |
| ll [ɬ] | l [l] | ||
| m [m] | f [v] | ||
| rh [˔r] | r [r] |
Viri
Zunanje povezave (v angleščini)
