Če bi vsakdo upošteval Slogovni priročnik, bi bila Wikipedija uporabnejša tako za bralce kot tudi za urejevalce. Po drugi strani je jasno in nepristransko besedilo brez dvoma pomembnejše od načina predstavitve in oblikovanja. Teh pravil se ni nujno treba držati, če pa se jih, bo vaše delo mnogo bolj cenjeno. Veselje do wikiurejanja izvira iz tega, da Wikipedija ne zahteva popolnosti.
Tovrstna pravila in predpisi niso vklesani v kamen. Opisujejo povprečen primer in jih je treba uporabljati z določeno mero prilagodljivosti.[1]
Kadar sta od dveh slogov sprejemljiva dva, ni primerno, da bi urejevalec Wikipedije enega zamenjeval z drugim, razen kadar za to obstaja globlji razlog. Če bi šlo na primer za izbiro med britanskim in ameriškim angleškim črkovanjem, bi bila sprememba upravičena le, če bi članek opisoval britansko temo. Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti. Kadar ste v dvomu, se ravnajte po slogu prvega večjega urejevalca. Glej en:Wikipedia:Requests for arbitration/Jguk.
Naslov članka naj temelji na dogovoru o poimenovanju strani. Osnovni princip je, da naj bo naslov članka sestavljen tako, da bi ga večina slovensko govorečih oseb najlažje razumela, ni dvoumen, hkrati pa omogoča preprosto povezovanje na sorodne članke.
Pri oblikovanju poimenovanje je treba še posebej paziti na:
Uporabljajte male črke; sistem že sam zapiše prvo črko naslova članka kot veliko (redka izjema je, npr: eBay). Velike začetnice se uporabljajo le tam, kjer se uporabljajo tudi v običajnih stavkih (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO).
Naslovom v ležeči pisavi (italic) dodaj blizu vrha članka predlogo {{ležeč naslov}}.
Uporabljajte slovenska poimenovanja.
Naslovi naj bi običajno bili samostalniki ali samostalniške besedne zveze: Zgodnje življenje in ne V zgodnjem življenju.
Zadnji znak v naslovu naj ne bi bil ločilo, razen če je le-to del imena (Saint-Louis-du-Ha! Ha!) ali okrajšava (Chelsea F.C. ) ali oklepaji (Janez Mežan (slikar)).
Uvod Wikipedijinega članka je razdelek pred kazalom vsebine. Služi kot predstavitev članka in pregled najpomembnejših vidikov. Uvod mora biti kratek in jedrnat pregled. Opredeliti mora témo, razložiti, zakaj je téma zanimiva in opazna, ter povzeti najpomembnejše točke. Poudarek, ki je dan gradivu v uvodu, naj v grobem odraža njegovo pomembnost za témo. Pomembna informacija naj se ne bi smela pojaviti v uvodu, če ni zajeta v ostalem delu članka.
Uvod naj ne vsebuje več kot štiri odstavke in naj bo ustrezno podprt z viri. Napisan naj bo v enostavnem slogu in nepristransko.
Splošen članek o pojmu
Članke začnemo praviloma z nosilnim geslom, izpisanim polkrepko ali pa ležeče, oziroma polkrepko ležeče, če je to za dano geslo v navadi.
'''Pitagorov izrek''' se imenuje po grškem filozofu in matematiku [[Pitagora|Pitagori]] iz [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]]
Ko bralec klikne povezavo, je to enakovredno vprašanju »Kaj je ...?«. Na vprašanje »Kaj je glagolica?« zato začnemo odgovor z nosilnim geslom, po katerem bralec sprašuje:
Manj primerno je preizkušati bralčevo potrpežljivost z dolgim uvodom, po katerem šele čez nekaj stavkov pridemo do nosilnega gesla:
V 9. stoletju sta brata Ciril in Metod začela širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku. Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril (s pravim imenom Konstantin) izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime glagolica.
Tu v prvi vrstici navedemo osnovne podatke o rastlini, živali, glivi ali bakteriji z njenim znanstvenim imenom. Če organizem nima uveljavljenega slovenskega imena, začnemo vrstico z znanstvenim. Rodovna in vrstna znanstvena imena se pišejo poševno, imena višjih taksonomskih kategorij pa normalno.
'''Pimentovec ''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pimenta dioica''''') je do 10 [[meter|metrov]] visoko [[zimzelen]]o [[tropi|tropsko]] [[drevo]].
Še pred uvodno vrstico v člankih o organizmih sodi predloga Taksonomka, kjer navedemo uvrstitev organizma v sistem (izpisala se bo desno od članka). Za zgled lahko uporabimo že obstoječo taksonomko iz kakšnega drugega članka.
Članek je lahko oz. bi moral biti razdeljen na poglavja, pri tem pa je potrebno uporabiti pravilno sintakso za naslove poglavij. Vsaka stran, ki ima več kot tri poglavja, ima avtomatsko zgenerirano kazalo vsebine.
Naslovi poglavij se zgenerirajo z vtipkanjem večkratnih enačajev. Naslov osnovnega poglavja je ==Naslov==, podpoglavje je ===Title===, itd. (možnih je do 5 nivojev poglavij). Presledki med enačaji in besedilom naslova so neobvezni in ne vplivajo na način prikaza naslova. Naslov mora biti vpisan v svoji ločeni vrstici. Vključi eno prazno vrstico nad naslovom poglavja, prazna vrstica pod poglavjem ni obvezna ampak pripomore k preglednosti okna za urejanje. (Če vpišete dve ali več praznih vrstic, bo to vplivalo na izgled ustvarjene strani.)
Osnovni principi, ki veljajo za naslove člankov (zgoraj) v splošnem veljajo tudi za naslove poglavij. Sledeče točke se še posebej nanašajo na naslove poglavij:
Imena poglavij naj se po nepotrebnem ne nanašajo na subjekt članka, ali naslova nad-poglavja, razen če na ta način zagotovimo krajše ali jasnejše poimenovanje. (Zgodnje življenje je bolj zaželjeno kot Njegovo zgodnje življenje, ker se njegovo nanaša na subjekt članka; za naslove poglavij se predvideva, da se nanašajo na subjekt - razen če ni drugače navedeno.)
Naslovi poglavij naj ne vsebujejo povezav, še posebno to velja v primeru, ko je povezan le del naslova.
Naslovi poglavij in podpoglavij naj se znotraj članka ne ponavljajo.
Skici naj se ne uporabljajo v naslovih poglavij.
Naslovi poglavij naj ne vsebujejo slik, vključno z ikonami zastav.
Predno spremeniš ime poglavja razmisli o tem, da si lahko prekinil obstoječo povezavo na to poglavje. Če obstaja veliko povezav na staro ime poglavja, skreiraj sidro za ta naslov, da zagotoviš, da bodo povezave še vedno delovale. Podobno lahko v naslovu poglavja dodaš nevidni komentar. Npr:
==Posledice evolucije<!--To poglavje je povezano iz člankov [[Richard Dawkins]] in [[Daniel Dennett]]-->==
Ob prvi pojavitvi izpišite sestavne dele kratice in navedite kratico.
Ko želite kratico uporabiti v članku, podajte najprej celoten izraz, takoj za njim pa kratico v oklepajih (okroglih oklepajih). V preostalem delu članka se kratica lahko uporablja samostojno:
Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka ob prvi omembi Slovenske Ljudske Stranke; in
Na državnozborskih volitvah je SLS osvojila 6 poslanskih mest ob naslednji omembi.
Izjema so zelo splošne kratice; te večinoma ne potrebujejo razširitve (PhD, DNA, ZDA).
Pri izpisani različici ne uporabite velikih začetnic samo zato, ker velike črke sestavljajo kratico.
Nepravilno
(ni lastno ime):
Uporabljamo Digitalno Televizijo (DTV).
Pravilno:
Uporabljamo digitalno televizijo (DTV).
Pravilno
(lastno ime):
Poslušali smo British Broadcasting Corporation (BBC).
Če je izpisana različica že v okroglih oklepajih, za navedbo kratice uporabite vejico ali besedo ali.
Prvič so o zadevi razpravljali leta 1990 (na zborovanju Slovenske ljudske stranke ali SLS).
Drugače pa navedemo le priimek ali krajše ime, ali pa tudi mogoče še letnice:
Leta 1666 je bil Hooke glavni Wrenov pomočnik pri obnovi Londona po velikem požaru.
RegiomontanoveEfemeride z vsakodnevnimi položaji planetov za več let, so bile že nekaj let pozneje po zaslugi nürnberškega popotnika, geografa in kozmografa Martina Behaima (1459-1507), ki je zgradil prvi globusZemlje, po vsem svetu znane in slavne, saj so mnoge pomorščake kot Balboo, Cabota, Cabrala, Cartierja, Covilha, Diasa, da Gamo, Gomeza, Kolumba, Magellana, da Verrazana in Vespuccija varno vodile po svetovnih morjih.
Za pisanje časovnih podatkov veljajo določena pravila. Datumski podatki praviloma niso notranje povezave. Izjema so podatki o rojstvu in smrti v biovrstici in datumi, ki so v kontekstu gesla posebno pomembni. Nikoli pa istega datuma ne povezujemo večkrat.
Datume je priporočljivo zapisati z nedeljivimi presledki – koda (v nadaljevanju označeno z znakom ), da se prepreči prelom vrstice na nepravem mestu.
Slovenski pravopis dovoljuje tudi zapis datuma oz. letnice s celo besedo (tj. tisoč devetsto enaindevetdeset), vendar je zaradi lažje berljivosti slednja oblika odsvetovana.
Namesto imena meseca lahko uporabljamo tudi števko (tako arabsko kot rimsko ustreznico). V Wikipediji na mestu meseca svetujemo uporabo bodisi arabskih števk bodisi celotnega imena meseca, vendar se drugo uporablja pogosteje.
Kadar je datum skladenjsko povezan s sobesedilom, pri besednem zapisovanju uporabimo rodilnik ali drug ustrezen sklon.
Zgledi:
Sonda bo izstreljena 19.marca2045.
39. beneški filmski festival je potekal od 31.avgusta do 10.septembra2022. (ali)
39. beneški filmski festival je potekal med 31.avgustom in 10.septembrom2022.
Glavna enota, v kateri je izražena količina, naj bo na splošno enota SI ali ne-SI enota, uradno sprejeta za uporabo s SI.
V bolj strokovnih in znanstvenih člankih se lahko uporabljajo tudi specialne enote, specifične za določeno področje. Zgledi so v aeronavtiki: čevlji (višina), vozli (hitrost vetra), mph (hitrost letala); v pomorstvu: navtične milje (razdalja); v astronomiji: astronomska enota (a. e., dolžina), julijansko leto (a), galaktično leto (GY); v geologiji: [predpona SI]anum (npr. Ma), sverdrupi (pretok oceanskih tokov); ter v kemiji: ppm/ppb (št. delcev na milijon ali milijardo).
V člankih o območjih, kjer uporabljajo imperialne enote, je glede na vsebino pogosto dopustno ali priporočljivo navesti tudi te, čeprav imajo prednost metrične enote. Imperialne enote naj bodo navedene v oklepaju za metrično enoto. Na nekaterih področjih (npr. ameriški nogomet, kalibri streliva idr.) se prednostno uporabljajo imperialne enote; metrične enote naj bodo za referenco podane v sobesedilu.
V neposrednem navedku vedno ohranite enote, kot so navedene v viru. Morebitna pretvorba naj bo pri navedkih navedena v oglatih oklepajih, uporaba obskurnih merskih enot pa razložena v oglatih oklepajih ali opombah na koncu besedila.
Če je prostora malo (npr. v preglednicah, infopoljih, opombah v oklepajih in matematičnih formulah), imajo prednost simboli. V prozi naj se imena enot navedejo, če se pojavijo le nekajkrat (to ne velja za enote, ki se le redko napišejo tako, npr. °C), če pa se enota (zlasti z dolgim imenom) ponavlja, jo je po prvi uporabi treba zapisovati s simbolom (npr Za serijo z maso 250kilogramov se uporabi do 15 kg polnila.).
Imena enot se večinoma ne zapisujejo z veliko začetnico (npr. joule in ne Joule, newton in ne Newton, paskal in ne Paskal). Pri simbolih upoštevamo ustrezne mednarodne dogovore. Simbol za liter se lahko zapisuje z veliko ali malo črko, vendar v vsem besedilu poenoteno.
Pri slovenjenju imen enot upoštevajte splošno uveljavljeno prakso, kot je razvidna iz imen člankov. V skladu s standardom o merskih enotah sta dovoljena oba zapisa (slovenjeni in neslovenjeni), zato brez prave potrebe ne spreminjajte enega zapisa v drugega.
Pri izpisu enote z besedo ne uporabite poševnice, ampak besedo na (npr. meter na sekundo, ne meter/sekundo).
Enote, ki so splošnim bralcem manj znane, naj bodo pri prvi uporabi navedene z imenom in simbolom, pri čemer naj bo ime povezano (npr. Energije so bile sprva 2,3 megaelektronvolta (MeV), na koncu pa so bile 6MeV). Enot, ki so splošno znane (se pogosto uporabljajo v vsakdanjem življenju), običajno ni treba povezovati.
Pri izpisu imen enot ali drugih besed, ki se navezujejo na decimalna števila, je treba uporabiti rodilnik. (npr. Za opravilo je bilo potrebno 2,0 sekunde ali Incidenca okužb pri bolnikih, ki so prejemali tofacitinib, je bila 46,1 bolnika z dogodki na 100 bolnikov-let).
Za zapisovanje razponov se uporablja stični pomišljaj (–); glejte pomišljaj. Pri zapisovanju enot v pridevniški rabi se uporablja vezaj (-). Zgledi: Pripravili so 10-odstotno raztopino kalijevega jodida; v preglednici: 95-% interval; ali npr.: Večje število mikoorganizmov je bilo ugotovljeno v 24–30-metrskem bibavičnem pasu). Za zapisovanje negativnih enot se pred števko uporablja znak minus (−): Najnižja izmerjena temperatura v mrazišču na Komni je leta 2009 dosegla −49,1 °C.
Beseda za odstotek ali odtisoček naj se v besedilu izpiše, na mestih s pomanjkanjem prostora pa naj bo uporabljen simbol. Izpis površinskih in prostorninskih enot se odsvetuje; namesto tega raje uporabite ustrezen simbol (npr. km2, m3).
Pred simboli enot naj bodo števke in ne številke, izpisane z besedo. Med vrednostjo in simbolom enote naj bo nedeljivi presledek, kar zagotavlja, da besedilo ne preide v novo vrstico ravno med njima. Zgled 5 min. Za zapis nedeljivega presledka se lahko uporabi koda ali pa se ta vstavi kot znak.
Simboli za odstotek in odtisoček se pišejo s presledkom, razen v pridevniški rabi, ko se uporabi vezaj. Simboli za kotne in koordinatne stopinje se pišejo brez presledka. Simboli za temperaturne stopinje se pišejo s presledkom.
Se uporabljajo na začetku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna, osebna ali pa stvarna. Stvarna so: naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti, imena revij, časopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladij, letal, naslovi umetniških del, imena društev in strank ter imena prireditev in festivalov. V pismu in zahvali pa pišemo z veliko začetnico tudi izraze posebnega spoštovanja (npr. Vam).
V Wikipediji se po dogovoru navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji). Dogovor ne velja za neskladenjsko rabo narekovajev za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju in druge oblike, ki jih definira Slovenski pravopis.
Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:[2]:44–45[3]:290
stično namesto predlogovod ... do (t. i. predložni pomišljaj): 10–20 °C, 100–200€, str. 312–314, v letih 1800–1862, železniška proga Kranj–Tržič;
stično v nesklonljivih besednih zvezah: sistem voda–etanol;
nestično kot matematični znak za 'minus' oziroma 'manj': a – b = c, 7 – 3; pri navajanju relativnih številk, npr. temperature, se uporablja stično: –7 °C;
nestično namesto odstavčne številke ali črke (t. i. odstavčni ali alinejski pomišljaj):
nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: rumeneti – rumeniti, ne samo – ampak tudi;
dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem stavku: Ti očeta do praga – sin tebe čez prag. — Ti meni luč – jaz tebi ključ.
Navedki se lahko uporabljajo ob navedbi avtorja za predstavitev čustvenih mnenj, ki jih ni mogoče izraziti v lastnem slogu Wikipedije, vendar se nikoli ne smejo kulturne norme predstaviti zgolj kot mnenje:
Sprejemljivo: Siskel in Ebert sta film označila za »nepozaben«.
Nesprejemeljivo: Ta kraj se po svetih spisih šteje za »svet«.
Jedrnata mnenja, ki niso pretirano čustvena, je pogosto mogoče izraziti s pripisom namesto z neposrednim navedkom. Uporaba narekovajev okoli preprostih opisnih izraov lahko izraža dvom o navedenem; sklepati je mogoče na sarkazem ali zavajajoče fraze, kot sta baje ali tako imenovani.
Dovoljeno: Siskel in Ebert sta film označila za zanimivega.
Nepotrebno in lahko izraža dvom: Siskel in Ebert sta film označila za »zanimiv«.
Potreben je navedek: Siskel in Ebert sta film označila za »zanimiv, toda srce parajoč«.
Uporaba tako imenovanih »notranjih povezav« do drugih tem, npr. [[Erazem Rotterdamski]], je močno zaželena. Povezati velja vse besede in strokovne izraze (têrmine), ki so pomembni za dani članek.
S povezavami ne pretiravajte. Nepotrebne povezave (kot je tale najvišji človek na Zemlji) povzročajo prenasičenost strani in otežujejo njeno vzdrževanje. Ne povezujte vsake pojavitve besede - v člankih, ki v povprečnem brskalniku niso daljši od ene zaslonske strani, je dovolj prva (ali katera druga, če je ustreznejša). V člankih, ki se raztezajo čez več zaslonskih strani, je po drugi strani včasih primerno besedo, ki se v besedilu večkrat pojavi, ponovno povezati, da bralcu ni treba posegati po drsniku več, kot je nujno potrebno.
Ne povezujte besed v naslovih člankov - poiščite alternativne načine, da v besedilo vključite in povežete te besede. Prav tako ne povezujemo naprej naslove poglavij.
Povezave, ki sledijo Wikipedijinim smernicam poimenovanja bodo bolj verjetno kazale na obstoječe članke, oziroma, če na temo še ni članka, bodo dobro izbrana imena povezav olajšala delo poznejšim piscem.
Ime povezave se lahko razlikuje od besedila, ki se izpiše v članku, npr. [[magnetizem|magnetizma]]. To je posebej uporabno v pregibnih jezikih, kot je slovenščina. Nekatere pregibne oblike lahko ustvarimo z lepljenjem pripon kanonični obliki, npr. »v [[islam]]u«. To je krajše in preglednejše od dolge oblike »v [[islam|islamu]]«, zato je priporočljiva krajša oblika. Več o oblikovanju razlaga vadnica za notranje povezave.
Pazite na tipkarske in druge napake v imenih povezav. Če kaže, da članek, na katerega ste ustvarili novo povezavo, še ne obstaja, napravite kratko poizvedbo, ali je res tako - morda že obstaja pod nekoliko drugačnim imenom?
Nikoli za povezavo ne uporabljajte »kliknite tu«. Prvič, to ne nosi nobene informacije, in drugič, članke iz Wikipedije je moč natisniti. Besedilo povezave naj bo vedno le predmet, na katerega se navezuje.
Zunanje povezave so vse povezave, ki vodijo do člankov, ki se ne nahajajo na slovenski Wikipediji (to vključuje tudi druge, samostojne projekte znotraj MediaWiki). Ne uporabljaj zunanjih povezav znotraj besedila članka. Zunanje povezave se uporablja na naslednje načine:
kot povezave do istotematskih zunanjih člankov (navedene v posebnem, zadnjem poglavju == Zunanje povezave ==; v primeru tujejezikovnih člankov, označite tudi jezik. Dobro je tudi, da istojezikovne povezave združite skupaj).
* [http://www.naslov-zunanjepovezave.com kratek opis zunanje povezave]; prikaže se kot:
