Azerbajdžanščina

Azerbajdžánščina,^[3] azerščina ali azerbajdžanska turščina^[4] je jezik iz turške skupine jezikov. Število govorcev azerbajdžanščine je negotovo, ker so razpršeni po številnih državah, bilo pa naj bi med 28 in 35 milijoni, V Azerbajdžanu je statistični urad ugotovil, da ažerbajdžansko govori 9.235.001 državljan. Precej več pa je azerbajdžanskih govorcev v Iranu, po različnih ocenah od 14,5 do 18 milijonov (po podatkih CIA ^[5]).

Azerbajdžanščina
Azeri
Azərbaycan dili / Azərbaycanca / Azəri dili / Azəricə آذربایجان دیلی / آذربایجانجا / آذری دیلی / آذریجه
Izgovarjava	ɑzærbɑjdʒɑn dili
Materni jezik	Iran, Azerbajdžan, Turčija, Gruzija, Rusija, Afganistan, Irak, Turkmenistan, Sirija[1]
Etničnost	Azerbajdžani
Št. maternih govorcev	22,7 milijonov (2007)[2]
Jezikovna družina	turški oguški zahodni oguški Azerbajdžanščina
Pisava	latinica (azerbajdžanska abeceda) in prej cirilica v Azerbajdžanu, perzijska pisava v Iranu turška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Azerbajdžan (severna azerbajdžanščina)  Rusija - Eden izmed uradnih jezikov v Dagestanu.
Regulator	Azerbaijan National Academy of Sciences
Jezikovne oznake
ISO 639-1	az
ISO 639-2	aze
ISO 639-3	aze – vključene oznake Posamezne oznake: azj – severna azerbajdžanščina azb – sužna azerbajdžanščina
Glottolog	azer1255  North Azeri–Salchuq sout2696  South Azeri–Qashqa'i
Linguasphere	del 44-AAB-a
Govorci azerbajdžanščine
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Azerbajdžanščina je eden izmed jezikov oguške skupine turških jezikov, ki so dovolj sorodni, da se govorci lahko sporazumevajo. V tej skupini so tudi turščina, gagavščina in turkmenščina, kar vzpostavlja obširno sporazumevalno območje od jugovzhodne Evrope do Srednje Azije.

Azerbajdžanska narodna in jezikovna identiteta se je vzpostavila v zadnjih sto letih. Pred tem so pripadnike poimenovali z različnimi približnimi oznakami: Turki, Tatari, kavkaški Muslimani.

V Azerbajdžanu za pisanje v državnem jeziku sedaj uporabljajo latinico; od leta 1938 do 1991 (in delno še sedaj) so pisali v cirilici, pred tem od leta 1929 do 1938 v latinici z drugačnim naborom znakov. Zgodovinsko so azerbajdžansko pisali izključno v perzijsko-arabski pisavi, kar je še sedaj v navadi v Iranu.

Tabela za prečrkovanje (abecedni vrstni red se pri posamezni varianti pisave razlikuje):

Tujke vedno pišejo fonetično, tudi v latinici: namesto "Bush" (angleški priimek) pišejo"Buş", namesto "Schröder" (nemški priimek) pišejo "Şröder".