Sirij
Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
  | |
| Opazovalni podatki Epoha J2000.0 Enakonočje ICRS | |
|---|---|
| Ozvezdje | Veliki pes |
| Sirius | |
| Rektascenzija | 06h 45m 08,91728s[1] |
| Deklinacija | −16° 42′ 58,0171″[1] |
| Navidezni sij (V) | −1,46[2] |
| A | |
| Rektascenzija | 06h 45m 08,917s[3] |
| Deklinacija | −16° 42′ 58,02″[3] |
| Navidezni sij (V) | −1,47[4] |
| B | |
| Rektascenzija | 06h 45m 09,0s[5] |
| Deklinacija | −16° 43′ 06″[5] |
| Navidezni sij (V) | 8,44[4] |
| Značilnosti | |
| Sirius A | |
| Evolucijska stopnja | Glavni niz |
| Spektralni razred | A0mA1 Va[6] |
| U−B Barvni indeks | −0,05[2] |
| B−V Barvni indeks | +0,00[2] |
| Sirius B | |
| Evolucijska stopnja | Bela pritlikavka |
| Spektralni razred | DA2[4] |
| U−B Barvni indeks | −1,04[7] |
| B−V Barvni indeks | −0,03[7] |
| Astrometrija | |
| Radialna hitrost (Rv) | −5,50[8] km/s |
| Lastno gibanje (μ) | RA: −546,01[1] mas/l Dec.: −1223,07[1] mas/l |
| Paralaksa (π) | 379,21 ± 1,58[1] mas |
| Oddaljenost | 8.6 ± 0.04 sv. l. (2.64 ± 0.01 pc) |
| Sirius A | |
| Absolutni izsev (MV) | +1,42[9] |
| Sirius B | |
| Absolutni izsev (MV) | +11,18[7] |
| Orbita[10] | |
| Primarna | α Canis Majoris A |
| Spremljevalka | α Canis Majoris B |
| Perioda (P) | 50,1284 ± 0,0043 l |
| Glavna polos (a) | 7,4957 ± 0,0025″ |
| Izsrednost tira (e) | 0,59142 ± 0,00037 |
| Naklon tira (i) | 136,336 ± 0,040° |
| Dolžina vozla (Ω) | 45,400 ± 0,071° |
| Epoha periastrona (T) | 1994,5715 ± 0,0058 |
| Argument periastrona (ω) (sekundarni) | 149,161 ± 0,075° |
| Podrobnosti | |
| Sirius A | |
| Masa | 2,063 ± 0,023[10] M☉ |
| Polmer | 1,711[11] R☉ |
| Izsev | 25,4[11] L☉ |
| Površinska težnost (log g) | 4,33[12] cgs |
| Temperatura | 9.940[12] K |
| Kovinskost [Fe/H] | 0,50[13] dex |
| Vrtenje | 16 km/s[14] |
| Starost | 237–247[10] Ma |
| Sirius B | |
| Masa | 1,018 ± 0,011[10] M☉ |
| Polmer | 0,0084 ± 3%[15] R☉ |
| Izsev | 0,056[16] L☉ |
| Površinska težnost (log g) | 8,57[15] cgs |
| Temperatura | 25.000 ± 200[11] K |
| Starost | 228+10 −8[10] Ma |
| Druge oznake | |
| Sirius B: EGGR 49, WD 0642-166, GCTP 1577.00[22] | |
| Sklici na podatkovne baze | |
| SIMBAD | The system |
| [1] | |
| [2] | |
Oddaljen je 8,6 svetlobnega leta od Osončja. S prostim očesom ga vidimo kot eno zvezdo, a je pravzaprav dvozvezdje, ki ga sestavljata zvezda glavnega niza Sirij A in njen šibak spremljevalec, bela pritlikavka Sirij B. Slednji je ena najmasivnejših znanih belih pritlikavk z 98 % mase našega Sonca, katere prostornina pa ne presega Zemljine. Njuna medsebojna razdalja niha med 8,2 in 31,5 AU.
Sirij je že dolgo poznan in že stari Egipčani so postavljali templje tako, da je Sirij svetil do notranjega oltarja. Naznanil je bližajočo se poplavo Nila, ki je prinesla rodovitno zemljo. Stari Grki so Sirij spremenili v Orionovega psa. V srednjem veku so ga povezovali s poldragim kamnom berilom in grmom brinom.
S Sirijem je povezana besedna zveza »pasji dnevi« oz. »pasja vročina« za obdobje največje poletne vročine; zvezda po 20. juliju vzhaja skupaj s Soncem in ker je tako svetla, je bilo že v starem Rimu razširjeno prepričanje, da prispeva k segrevanju.[23]
Odprta vprašanja
Antični opazovalci so Sirij opisovali kot zvezdo z rdečkastim sijem. Prvi je bil Ptolemaj, ki jo je primerjal z Betelgezo, Antaresom, Aldebaranom, Arkturjem in Poluksom, dejansko rdečkastimi zvezdami. Vendar ima Sirij modrikast sij, pri čemer ni verjetno, da bi naravni razvoj katere od zvezd lahko pojasnil spremembo barve v tako kratkem časovnem obdobju. Po drugi strani so nekateri drugi antični pisci opisovali Sirij kot modrega, tako da je bila rdeča barva iz Ptolemajevega opisa mogoče samo metafora, ki so jo drugi pisci preprosto ponovili.
Že od leta 1894 opazujejo domnevne nepravilnosti v gibanju sistema, kar naj bi nakazovalo še na tretjega spremljevalca, ki pa ni dokazan. Po matematičnih modelih bi bil morebitni tretji element sistema zelo majhna zvezda s samo 6 odstotkov Sončeve mase, ki bi jo bilo zaradi majhnega izseva tudi izredno težko opaziti. Vendar tudi sodobna namenska opazovanja niso potrdila tretje zvezde ali večjega planeta.
