Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63. Europij je daleč najbolj reaktivni lantanid, ki ga je treba hraniti pod inertno tekočino, da ga zaščitimo pred atmosferskim kisikom ali vlago. Europij je tudi najmehkejši lantanid, saj ga je mogoče z nohtom vdreti in enostavno rezati z nožem. Ko odstranimo oksidirano plast, je vidna sijoče bela kovina. Evropij je bil izoliran leta 1901 in se imenuje po celini Evropi.^[6] Ker je evropij tipičen član lantanidne serije, običajno prevzame oksidacijsko stanje +3, oksidacijsko stanje +2 pa je bolj pogosto. Vse europijeve spojine z oksidacijskim stanjem +2 so rahli reducenti. Europij nima pomembnejše biološke vloge in je v primerjavi z drugimi težkimi kovinami razmeroma nestrupen. Večina aplikacij europija izkorišča fosforescenco evropijevih spojin. Europij je eden najbolj redkih med redkimi zemljami na Zemlji.^[7]

Evropij, ₆₃Eu

Evropij
Izgovarjava	IPA: [ɛvˈroːpij]
Videz	srebrno bel, z rumenkastim odtenkom;[1] vendar je redko viden zaradi oksidacije
Standardna atomska teža Ar, std(Eu)	7002151964000000000♠151,964(1)[2]
Evropij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Eu ↓ Am samarij ← evropij → gadolinij
Vrstno število (Z)	63
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f7 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 25, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	826 °C
Vrelišče	1529 °C
Gostota (blizu s.t.)	5,264 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	5,13 g/cm3
Talilna toplota	9,21 kJ/mol
Izparilna toplota	176 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,66 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 590 684 799 961 1.179 1.523
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0,[3] +2, +3 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,2
Ionizacijske energije	1.: 547,1 kJ/mol 2.: 1085 kJ/mol 3.: 2404 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 180 pm
Kovalentni polmer	198±6 pm
Spektralne črte evropija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Temperaturni raztezek	poly: 35,0 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	est. 13,9 W/(m⋅K)
Električna upornost	poly: 0,900 µΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost	+34.000,0·10−6 cm3/mol[5]
Youngov modul	18,2 GPa
Strižni modul	7,9 GPa
Stisljivostni modul	8,3 GPa
Poissonovo razmerje	0,152
Trdota po Vickersu	165–200 MPa
Številka CAS	7440-53-1
Zgodovina
Poimenovanje	po Evropi
Odkritje in prva izolacija	Eugène-Anatole Demarçay (1896, 1901)
Najpomembnejši izotopi evropija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 150Eu sint. 36,9 let ε 150Sm 151Eu 47,8% 5×1018 let α 147Pm 152Eu syn 13,54 let ε 152Sm β− 152Gd 153Eu 52,2% stabilen 154Eu syn 8,59 let β− 154Gd 155Eu syn 4,76 let β− 155Gd
Kategorija: Evropij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference