Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61. Vsi njegovi izotopi so radioaktivni; je izredno redek, saj se v zemeljski skorji v določenem trenutku naravno nahaja le približno 500–600 gramov. Prometij je eden od le dveh radioaktivnih elementov, ki jim v periodnem sistemu sledijo elementi s stabilnimi oblikami; drugi je tehnecij. Kemično je prometij lantanid. Prometij kaže samo eno stabilno oksidacijsko stanje +3.

Prometij, ₆₁Pm

Prometij
Izgovarjava	IPA: [prométij]
Videz	kovinski
Masno število	[145]
Prometij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Pm ↓ Np neodim ← prometij → samarij
Vrstno število (Z)	61
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f5 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 23, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1042 °C
Vrelišče	3000 °C
Gostota (blizu s.t.)	7,26 g/cm3
Talilna toplota	7,13 kJ/mol
Izparilna toplota	289 kJ/mol
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+2, +3 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,13 (?)
Ionizacijske energije	1.: 540 kJ/mol 2.: 1050 kJ/mol 3.: 2150 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 183 pm
Kovalentni polmer	199 pm
Spektralne črte prometija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​dvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Temperaturni raztezek	9,0 µm/(m⋅K)[1] (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	17,9 W/(m⋅K)
Električna upornost	est. 0,75 µΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik[2]
Youngov modul	α form: est. 46 GPa
Strižni modul	α form: est. 18 GPa
Stisljivostni modul	α form: est. 33 GPa
Poissonovo razmerje	α form: est. 0,28
Številka CAS	7440-12-2
Zgodovina
Odkritje	Chien Shiung Wu, Emilio Segrè, Hans Bethe (1942)
Prva izolacija	Charles D. Coryell, Jacob A. Marinsky, Lawrence E. Glendenin (1945)
Poimenoval po	Grace Mary Coryell (1945)
Najpomembnejši izotopi prometija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 145Pm sled 17,7 let ε 145Nd 146Pm sint. 5,53 let ε 146Nd β− 146Sm 147Pm sled 2,6234 let β− 147Sm
Kategorija: Prometij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Leta 1902 je Bohuslav Brauner predlagal, da obstaja takrat neznan element, na osnovi lastnosti med že znanimaneodimom (60) in samarijem (62); to je leta 1914 potrdil Henry Moseley, ki je po meritvi atomskih števil vseh takrat znanih elementov ugotovil, da atomsko število 61 manjka. Leta 1926 sta dve skupini (ena italijanska in ameriška) trdili, da so izolirali vzorec elementa 61; obe "odkritji" sta se kmalu izkazali za napačni. Leta 1938 je bilo med jedrskim poskusom na univerzi Ohio State proizvedenih nekaj radioaktivnih nukleotidov, ki zagotovo niso bili radioizotopi neodima ali samarija, vendar kemijskih dokazov za to, da je bil proizveden element 61, ni bilo, tako da odkritja na splošno niso priznali. Prometij so prvič ustvarili in opisali v nacionalnem laboratoriju Oak Ridge leta 1945 med ločevanjem in analizo cepitvenih produktov uranovega goriva, obsevanega v grafitnem reaktorju. Za odkritje so predlagali ime "prometeum" (črkovanje je bilo nato spremenjeno), po Prometeju, titanu v grški mitologiji, ki je ukradel ogenj z Olimpa in ga prinesel ljudem, kot znak za "drznost in možno zlorabo človeškega razuma". Vzorec kovine so naredili šele leta 1963.

Obstajata dva možna vira naravnega prometija: redki razpadi naravnega evropija -151 (ustvarja prometij-147) in urana (različni izotopi). Praktične rabe obstajajo samo za kemične spojine prometeja-147, ki se uporabljajo v svetlečih barvah, atomskih baterijah in napravah za merjenje debeline, čeprav je prometij-145 najbolj stabilen izotop. Ker je prometij v naravi izjemno redek, se običajno sintetizira z bombardiranjem urana-235 (obogatenega urana) s termalnimi nevtroni, kar kot produkt cepitve da prometij-147 .