Ubuntu

Ubuntu je prvič izšel 20. oktobra 2004 (Ubuntu 4.10). Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizja GNOME. Za razliko od nekaterih drugih na Debianu temelječih distribucij, je Ubuntu, tako kot Debian, ostal zvest načelu, da uporablja prosto programje kjerkoli je to možno.

Trenutno razvoj Ubuntuja sponzorira Canonical Ltd. 1. julija 2005 sta Mark Shuttleworth in Canonical Ltd ustanovila Fundacijo Ubuntu Arhivirano 2007-02-04 na Wayback Machine. in zagotovila začeten sklad 10 milijonov dolarjev. Namen fundacije je zagotoviti, da bo podpora za Ubuntu na voljo 3 leta za namizno različico in 5 let za strežniško različico ter omogočiti razvoj novih različic Ubuntuja, da bo ostal še naprej na voljo kot prosta in odprtokodna programska oprema. Fundacija se je tudi zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila.

Maja 2007 je podjetje Dell, zaradi številnih prošenj njihovih uporabnikov, na svoje izdelke začelo nameščati distribucijo Linuxa Ubuntu Feisty Fawn.

Do različice 10.10 je Ubuntu kot privzeto namizno okolje uporabljal GNOME, od različice 10.10 do 17.10 LTS, je pa uporabljal lastno (na GNOME-u temeljoče) namizno okolje, Unity. V različici 18.04 LTS, je pa ponovno kot privzeto namizno okolje GNOME.

Vsaka različica Ubuntuja ima številčno oznako, ki je sestavljena iz leta in meseca izdaje ter kodno ime. Vsaka četrta različica nosi dodatno oznako LTS| Long Term Support, kar pomeni, da so izdaje podprte za daljši čas kot ostale. Nekdaj je to pomenilo, da je imela strežniška različica pet let podpore, namizna različica pa tri leta, namesto običajnih 18 mesecev. V zadnjih letih pa imata tako namizna kot strežniška različica LTS izdaje pet let podpore, namesto običajnih devetih mesecev.

Ubuntu je osredotočen na uporabnost, kar med drugim vključuje tudi orodje sudo za administrativna opravila in APT (Advanced Packaging Tool), ki omogoča enostavno nameščanje nove programske opreme. Poudarjena je tudi dostopnost ter internacionalizacija - da bi dosegel čim več ljudi, je preveden v številne jezike, tudi v slovenščino. Od različice 5.04 naprej je privzeti nabor znakov UTF-8.

Na spletni strani Ubuntuja je možno naročiti brezplačno zgoščenko z Ubuntujem, kar je tudi del prepričanja, da ima vsak človek pravico do brezplačne programske opreme (sicer pa je možno s strani prenesti sliko zgoščenke). Nadalje je na strani tudi poudarjeno, da bi programska oprema morala biti na voljo ljudem v njihovem lokalnem jeziku, ne glede na pomanjkljivosti ter da bi ljudje morali imeti svobodo do prilagajanja in spreminjanja programske opreme, kakorkoli jim ustreza.

Ubuntu je namenjen tako namizni rabi kot strežnikom. Trenutna različica podpira arhitekturi x86 in x86-64 do različice 6.10 pa je bil podprt tudi PowerPC procesor, ki poganja starejše Applove računalnike. Ubuntu vsebuje več kot 23000 programov, vendar pa namestitveni program osnovne namizne različice zasede eno t. i. živo zgoščenko, na kateri so poleg jedra Linuxa in grafičnega namizja Unity tudi različni vsakdanji programi od urejevalnikov besedil (LibreOffice), pa vse do internetnih orodij, kot so brskalnik (Firefox), programi za elektronsko pošto (Mozilla Thunderbird) in iger.

Namestitev

Namestitev namizne različice sistema Ubuntu poteka v grafičnem načinu. Namestitveni program se imenuje Ubiquity (prej Espresso) in je vključen na živo zgoščenko, ki je namenjena preizkusu sistema brez namestitve na trdi disk. Če se uporabnik odloči, da bo Ubuntu namestil na računalnik, lahko na namizju dvoklikne ikono za namestitev. Ta je enostavna in je sestavljena iz sedmih korakov. Med namestitvijo uporabnik izbere jezik, v katerem bo potekala namestitev in ki postane tudi privzeti sistemski jezik, časovni pas (lokacijo), razporeditev tipk na tipkovnici (namestitveni program samodejno izbere razporeditev tipk glede na to, kateri jezik je bil izbran, vendar je mogoče izbrati tudi druge razporeditve tipk), uredi particije ter izbere priklopne točke, kamor sistem priklopi ostale datotečne sisteme.

Namestitev strežniške različice pa še vedno poteka v tekstovnem načinu, v katerem v nekaj korakih uporabnik izbere podobne možnosti kot pri namestitvi s pomočjo Ubiquityja. Po končani namestitvi strežniške različice je samodejno nameščen LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP), kar uporabniku olajša delo in zmanjša možnost, da bi neizkušen uporabnik z napačnimi nastavitvami ogrozil sistem.

Razvrstitev paketov in podpora

Pri Ubuntuju je vse programje razdeljeno v 4 sekcije (imenovane komponente), ki odražajo razlike v licenci programov in podpori, ki je na voljo. Paketi so v komponente razdeljeni tako kot je prikazano v spodnji tabeli:

S prostim programjem je tukaj mišljeno le tisto programje, ki zadosti licenčnim kriterijem Ubuntuja, tj. da je izdano pod licenco GNU GPL (GNU General Public Licence) oz. pod licenco kompatibilno z GPL.

Ne-prosto programje povečini ni podprto (Multiverse), vendar pa obstajajo podprte izjeme (Restricted), kot so gonilniki za razne naprave, brez katerih sistem ne bi mogel normalno delovati. Podpora za pakete v komponenti Restricted je sicer bolj omejena kot podpora paketom v komponenti Main, saj avtorji nimajo dostopa do izvorne kode paketov.

Namen te razdelitve je, da bi komponenti Main in Restricted vsebovali vse potrebno programje za splošno uporabo Linuxa. Alternativni programi za ista opravila in specializirani programi pa so v komponentah Universe in Multiverse.

Uradno priznani projekti so naslednji:

• Edubuntu - namenjen šolam in otrokom
• Kubuntu - namesto namiznega okolja GNOME uporablja KDE
• Ubuntu GNOME - uporablja namizno okolje GNOME
• Ubuntu MATE - uporablja namizno okolje MATE
• Lubuntu - uporablja namizno okolje LXDE
• Xubuntu - uporablja namizno okolje Xfce
• Mythbuntu - osnovan okoli MythTV, uporablja se za snemanje televizije in kot medijski center
• Ubuntu for Android - za Android telefone
• UbuntuKylin - namenjen kitajskemu trgu
• Ubuntu Server - za strežnike, lahko se uporablja kot strežnik za pošto, tiskanje, datoteke, LAMP in drugo.
• Ubuntu Studio - vsebuje odprtokodne aplikacije za ustvarjanje multimedijskih vsebin, namenjen je avdio, video in grafičnim oblikovalcem.
• Ubuntu Touch - za naprave z zasloni na dotik.
• Ubuntu TV - za pametne televizije

Nekateri neuradni projekti pa so:

• nUbuntu, ki vključuje številna varnostna orodja
• Ubuntu Lite, distribucija namenjena starejšim (manj zmogljivim) računalnikom
• zUbuntu, distribucija namenjena velikim računalnikom zSeries proizvajalca IBM
• Ebuntu, distribucija, ki uporablja okenski upravljalnik Enlightenment 0.17
• Trisquel, distribucija, ki uporablja izključno prosto programje

• seznam Linux distribucij

• Uradna stran projekta Ubuntu
• slovenska stran projekta Ubuntu
• Uradna stran projekta Kubuntu
• Uradna stran projekta Xubuntu
• Uradna stran projekta Edubuntu
• Neuradni vodič za Ubuntu Arhivirano 2009-01-07 na Wayback Machine. (prevod je tudi na wiki straneh slovenske strani projekta Ubuntu)