O
O abo o je 14. pismik klasiskeho a 15. moderneho łaćonskeho alfabeta kaž tež 22. w hornjoserbskim alfabeće. Wón reprezentuje wokal a wotpowěduje grjekskemu omega (Ω, ω). W kyriliskim alfabeće pisa so runje tak kaž we łaćonskim. W Morsowym alfabeće zwoprawdźi so O přez − − −.
Wotwodźeny wot O je w serbšćinje pismik ó.
Pochad
Woko (protosinaisce) | Feniciski 'Ayin | Grjekski Omikron | Grjekski Omega | Etruskiski O | Łaćonski O |
Wšelćizny
O je znamješko za element kislik.
Wotkaz
Łaćonske pismiki | |
Diakritiske pismiki | ÁáÀàĂăẮắẰằẴẵẲẳÂâẤấẦầẪẫẨẩǍǎÅåǺǻÄäǞǟÃãȦȧǠǡĄąĀāẢảȀȁȂȃẠạẶặẬậḀḁȺⱥḂḃḄḅḆḇƁɓƂƃĆćĈĉČčĊċÇçḈḉƇƈɕĎďḊḋḐḑḌḍḒḓḎḏĐđƉɖƊɗƋƌȡÉéÈèĔĕÊêẾếỀềỄễỂểĚěËëẼẽĖėȨȩḜḝĘęĒēḖḗḔḕẺẻȄȅȆȇẸẹỆệḘḙḚḛḞḟƑƒǴǵĞğĜĝǦǧĠġĢģḠḡǤǥƓɠĤĥȞȟḦḧḢḣḨḩḤḥḪḫH̱ẖĦħÍíÌìĬĭÎîǏǐÏïḮḯĨĩİiĮįĪīỈỉȈȉȊȋỊịḬḭIıƗɨĴĵǰȷʝɟʄḰḱǨǩĶķḲḳḴḵƘƙĹ弾ĻļḶḷḸḹḼḽḺḻŁłĿŀɬɭȴḾḿṀṁṂṃɱŃńǸǹŇňÑñṄṅŅņṆṇṊṋṈṉƝɲȠƞɳȵN̈n̈ÓóÒòŎŏÔôỐốỒồỖỗỔổǑǒÖöȪȫŐőÕõṌṍṎṏȬȭȮȯȰȱØøǾǿǪǫǬǭŌōṒṓṐṑỎỏȌȍȎȏƠơỚớỜờỠỡỞởỢợỌọỘộƟɵṔṕṖṗƤƥP̃p̃ʠŔŕŘřṘṙŖŗȐȑȒȓṚṛṜṝṞṟɼɾŚśṤṥŜŝŠšṦṧṠṡẛŞşṢṣṨṩȘșʂS̩s̩ŤťT̈ẗṪṫŢţṬṭȚțṰṱṮṯŦŧƫƬƭƮʈȶÚúÙùŬŭÛûǓǔŮůÜüǗǘǛǜǙǚǕǖŰűŨũṸṹŲųŪūṺṻỦủȔȕȖȗƯưỨứỪừỮữỬửỰựỤụṲṳṶṷṴṵṼṽṾṿƲʋẂẃẀẁŴŵW̊ẘẄẅẆẇẈẉẌẍẊẋÝýỲỳŶŷY̊ẙŸÿỸỹẎẏȲȳỶỷỴỵʏƳƴŹźẐẑŽžŻżẒẓẔẕƵƶȤȥʐʑ |
---|---|
Dalše pismiki | ɐɑɒẚÆæǼǽǢǣʙↃↄÐðʣʥʤƎǝƏəƐɛɘɚɜɝɞʚɤʩℲⅎɡɢʛƔɣƢƣʜǶƕɦɧɪƖɩʞʪʫʟɮƛʎɴŊŋŒœɶƆɔɷȢȣɸKʻĸƦʀɹɺɻɿʁßƩʃƪʅʆʨƾʦʧʇᵫɥʮʯƜɯɰƱʊɅʌʍƍƷʒǮǯƸƹᶚƺʓȜȝÞþǷƿƻƧƨƼƽƄƅʔʕʡʢʖǀǁǂǃʗʘʬʭ¡h̪͆ɦ̪͆ʰ̪͆ʱ̪͆ |
Digrafy | Aa aaAe aeAi aiAo aoAu auAw awAy ayBh bhCh chC̱h c̱hCk ckCÖ cöCs csCz czCu cuDd ddDh dhDj djDr drDx dxDz dzDž džDź dźEa eaEe eeEi eiEu euEw ewEy eyFf ffFh fhGb gbGh ghGħ għGi giGj gjGn gnGu guGy gyHs hsHu huIe ieIJ ijJö jöKh khKp kpKu kuLh lhLj ljLl llLy lyMb mbMh mhMp mpNd ndNg ngNh nhNj njNk nkNs nsNt ntNy nyNz nzOa oaOe oeOi oiOo ooOu ouOw owOy oyPh phQu quRd rdRh rhRl rlRn rnRr rrRt rtSh shSv svSy sySz szTh thTj tjTr trTs tsTx txTy tyTz tzUe ueUi uiWh whXh xhXö xöYh yhYk ykZh zhZs zsZv zv |
Trigrafy | Dzs dzsNgb ngbNgh nghNgk ngkNkp nkpNth nthNyk nykRnd rndSch sch |
Tetragrafy | Tsch tsch |