Olimpijske igre

Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto. »Olimpijada« v resnici pomeni štiriletno obdobje, ki se konča z olimpijskimi igrami ali pa tudi ne - tako so bile igre v Atenah 2004 igre osemindvajsete olimpijade, čeprav so bile v resnici po vrsti petindvajsete igre (tri so odpadle zaradi obeh svetovnih vojn pa tudi zaradi koronavirusa leta 2020).

Prvotno so jih organizirali v antični Grčiji, konec 19. stoletja pa je zamisel oživil francoski baron Pierre de Coubertin. Igre olimpijade, bolj znane kot poletne olimpijske igre od leta 1896 dalje z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno prirejajo vsaka štiri leta. Posebne igre za zimske športe, zimske olimpijske igre, prirejajo od leta 1924 dalje. Od leta 1994 dalje te igre niso več v istem letu kot Igre olimpijade.

Antične olimpijske igre

Glavni članek: Antične olimpijske igre.

Dokument o začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom ἐκεχειρία (ekeicheiria) ali olimpijskim premirjem. Prve zabeležene igre so se odvijale v Olimpiji leta 776 pr. n. št..^[1], vendar pa so s precejšnjo gotovostjo igre prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu. Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek. Svoj največji razcvet so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Olimpijada je bila verskega pomena, pri čemer so se atletska tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast Zevsa, katerega mogočni kip je stal v olimpijskem svetišču, ter Pelopsa, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije, slavnega po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi, v čigar čast so igre prirejali. Število športnih disciplin je naraslo na dvajset, slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, slavili so jih v pesmih in kipih. Igre so prirejali vsaka štiri leta, obdobje med dvema igrama pa je bilo znano kot »olimpijada«. Olimpijade so tako služile kot eden od načinov štetja časa.

Z rimsko nadvlado nad Grčijo so igre sčasoma izgubile svoj pomen. Ko je krščanstvo postalo uradna vera v rimskem cesarstvu, so na olimpijske igre začeli gledati kot na »poganski« obred, ki je ogrožal prevlado krščanstva, in leta 393 jih je rimski cesar Teodozij prepovedal, s čimer je zaključil tisočletje antičnih olimpijskih iger.

Oživitev olimpijskih iger

Z odlokom cesarja Teodozija leta 393 olimpijske igre niso dokončno zamrle. Že v 17. stoletju je v Angliji potekal športni festival, imenovan po olimpijskih igrah. V stoletjih, ki so sledila, je bilo v Franciji in Grčiji organiziranih še več podobnih dogodkov, vsem pa je bilo skupno, da so bili krajevnega, ne pa mednarodnega značaja. Zanimanje za oživitev olimpijskih iger je naraslo, ko so nemški arheologi sredi 19. stoletja odkrili ruševine antične Olimpije.

Nekako v istem času je francoski baron Pierre de Coubertin razmišljal o vzrokih za francoski poraz v francosko-pruski vojni (1870-1871), in prišel do sklepa, da je treba izboljšati telesno pripravljenost francoskih vojakov. Coubertin si je igre zamislil kot način zbliževanja narodov, na katerem bi se mladeniči in mladenke pomerili v športnih disciplinah, namesto da se spopadajo v vojni. Oživitev olimpijskih iger je po njegovem izpolnjevala oba zastavljena cilja.

Na kongresu, organiziranem med 16. in 23. junijem 1894 na pariški univerzi Sorbona, je svoje zamisli predstavil mednarodni javnosti. Zadnji dan kongresa je bilo sklenjeno, da se prve olimpijske igre moderne dobe organizirajo leta 1896 v Atenah, v domovini antičnih olimpijskih iger. Ustanovili so tudi Mednarodni olimpijski komite, na čelo katerega je bil izvoljen Grk Demetrius Vikelas, in mu poverili organizacijo iger.

Prve olimpijske igre moderne dobe so doživele uspeh. Čeprav je tekmovalo vsega 250 tekmovalcev, je bil to tedaj vendarle največji mednarodni športni dogodek vseh časov. Grška javnost in oblast so bili navdušeni, in so predlagali, da bi igre organizirali v Atenah vsaka štiri leta. Mednarodni olimpijski komite se je odločil drugače, in druge olimpijske igre so bile organizirane v Parizu v Franciji.

Olimpijske igre moderne dobe

Po začetnem uspehu so olimpijske igre doživele obdobje stagnacije. Igre v Parizu (1900) in St. Louisu (1904) sta zasenčili svetovni razstavi, v okviru katerih so bile vključene igre. Leta 1906 so ob desetletnici modernih olimpijskih iger so v Atenah organizirali interkalarne igre, tako imenovane zaradi tega, ker so vskočile med dvoje rednih terminov. Čeprav jih je organiziral Mednarodni olimpijski komite, jih ta danes ne priznava kot olimpijske igre. Kakorkoli že, so igre leta 1906 pritegnile široko mednarodno zasedbo — za razliko od olimpijskih iger v St. Louisu, kjer je bilo 80 % tekmovalcev Američanov. S tem se je začel vzpon priljubljenosti in obsega iger.

Zimske olimpijske igre

Ko je bil ustanovljen MOK, je bila ena od predlaganih športnih disciplin tudi drsanje. Kljub temu jih na spored olimpijskih iger vse do iger v Londonu (1908), kjer so izvedli tekmovanje v štirih disciplinah umetnostnega drsanja, niso uvrščali. Predlog o ločenih zimskih igrah so zavrnili predstavniki skandinavskih držav, ki so favorizirali svoje Nordijske igre. Kljub temu so zimski športi ostali na sporedu odpovedanih iger leta 1916, kot tudi na igrah leta 1920 v Antwerpnu.

Konec januarja 1924 so v Chamonixu, Francija, organizirali Semaine des Sports d'Hiver (teden zimskih športov). Dogodek je bil organiziran pod pokroviteljstvom MOK in se je navezoval na olimpijske igre, ki so od maja do julija istega leta potekale v Parizu. Dogodek je bil ocenjen kot zelo uspešen, in leta 1925 je MOK sklenil ustanoviti ločeno od poletnih olimpijskih iger posebne zimske olimpijske igre. Tekmovanja leta 1924 so na sestanku MOK leta 1926 retroaktivno priznali kot prve zimske olimpijske igre. Olimpijski pravilnik zahteva, da se morajo vse športne discipline na zimskih olimpijskih igrah odvijati bodisi na snegu, bodisi na ledu.

Do leta 1992 so poletne in zimske olimpijske igre sovpadle na isto leto, leta 1986 pa se je MOK odločil, da jih loči, s čimer naj bi enakomerneje porazdelili stroške med vse prizadete. Zaradi te odločitve so bile organizirane zimske olimpijske igre leta 1994 le dve leti po prejšnjih.^[2]

Seznam zimskih olimpijskih iger

Leto	Mesto	Država	Datum	Št.narodov	Športnikov	Disciplin
1924	Chamonix	Francija	25. januar - 5. februar	16	292	10
1928	St. Moritz	Švica	11. februar - 19. februar	25	464	11
1932	Lake Placid	ZDA	4. februar - 15. februar	17	252	11
1936	Garmisch-Partenkirchen	Tretji rajh	6. februar -16. februar	28	668	14
1948	St. Moritz	Švica	30. januar - 8. februar	28	669	15
1952	Oslo	Norveška	4. februar - 25. februar	30	694	16
1956	Cortina d'Ampezzo	Italija	26. januar - 5. februar	32	820	18
1960	Squaw Valley	ZDA	18. februar-28. februar	30	665	21
1964	Innsbruck	Avstrija	29. januar-9. februar	36	1091	25
1968	Grenoble	Francija	6. februar-18. februar	37	1158	26
1972	Saporo	Japonska	3. februar-13. februar	35	1006	26
1976	Innsbruck	Avstrija	4. februar-15. februar	37	1123	27
1980	Lake Placid	ZDA	13. februar-24. februar	37	1072	28
1984	Sarajevo	SFRJ	8. februar-19. februar	49	1274	29
1988	Calgary	Kanada	13. februar-28. februar	57	1423	32
1992	Albertville	Francija	8. februar-23. februar	64	1801	38
1994	Lillehammer	Norveška	12. februar-27. februar	67	1739	38
1998	Nagano	Japonska	7. februar-22. februar	72	2302	68
2002	Salt Lake City	ZDA	8. februar-24. februar	77	2399	78
2006	Torino	Italija	10. februar-26. februar	80	2663	84
2010	Vancouver	Kanada	12. februar-28. februar	82	2566	86
2014	Soči	Rusija	7. februar-23. februar	88	2873	98
2018	Pjongčang	Južna Koreja	8. februar - 25. februar	93	2896	102
2022	Peking	Kitajska	4. februar-20. februar
2026	Milano in Cortina d'Ampezzo	Italija

Olimpijski simboli

Olimpijski krogi

Leta 1913 je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, med seboj povezane olimpijske kroge, ki predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov celega sveta na olimpijskih igrah. Povezanost pomeni sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin planeta Zemlje. Barve petih krogov so točno določene in pomenijo v zgornji vrsti (z leve proti desni): modra- Evropo, črna- Afriko, rdeča- Ameriko, (in spodaj od leve proti desni), rumena- Azijo in zelena- Avstralijo z Oceanijo. Zastava: Na OI v Antwerpnu leta 1920 so prvič izobesili olimpijsko zastavo, ki jo je leta 1913 skiciral in predložil MOK v sprejem Pierre de Coubertin. Zastava je bele barve, ki pomeni mir in vsebuje olimpijski znak.

Olimpijski športi

Glavni članek: olimpijski športi.

Program olimpijskih iger trenutno vsebuje 35 različnih športov, 53 disciplin in več kot 400 športnih prireditev.

Olimpijski šampioni

Slovenci in olimpijske igre

Druge olimpijade

paraolimpijske igre
specialna olimpijada
šahovska olimpijada
mednarodna olimpijada v informatiki
mednarodna matematična olimpijada
mednarodna fizikalna olimpijada
mednarodna kemijska olimpijada
mednarodna biološka olimpijada
mednarodna lingvistična olimpijada
Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike
mednarodna olimpijada iz znanja angleškega jezika
mednarodna olimpijada iz nemščine

Reference

Zunanje povezave

Poglejte si besedo olimpijske igre ali Olimpijske igre v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Olimpijske igre

[1]

[2]

Search