Nagrada Saharova

Nagrada Saharova za svobodo misli, krajše nagrada Saharova, je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija vsako leto, od 1988, podeljuje posameznikom ali organizacijam za delo na področju človekovih pravic.^[1]^[2] Nagrada je poimenovana po ruskem znanstveniku in političnem odpadniku Andreju Saharovu.^[2] Podeljuje jo Evropski parlament, in sicer o nagradi odloča konferenca predsednikov (predsednik Evropskega parlamenta in vodje političnih skupin).^[3] Nagrajenec prejme tudi denarno nagrado v vrednosti 50.000 evrov.^[4]

Prejemniki

Legenda
	Označuje posthumno razglasitev.

Leto	Slika	Dobitnik	Narodnost	Opombe	Sklici
1988		Mandela, NelsonNelson Mandela	Južna Afrika	Aktivist proti apartheidu in kasnejši predsednik Južne Afrike.	^[5]
1988	-	Marčenko, AnatolijAnatolij Marčenko	Sovjetska zveza	Sovjetski disident, pisatelj in borec za človekove pravice.	^[5]
1989		Dubček, AleksanderAleksander Dubček	Češkoslovaška	Slovaški politik, ki je med praško pomladjo poskušal reformirati komunistični režim.	^[5]
1990		Aung San Su Či	Burma	V času prejetja nagrade je bila mjanmarska opozicijska političarka in bivša generalna sekretarka Narodne lige za demokracijo, znana po svojem miroljubnem boju proti vojaški oblasti v državi. Nagrado je osebno prevzela leta 2013, ko je bila po 15 letih spuščena iz hišnega zapora. Leta 2020 je Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta Su Čijevi uradno začasno odvzela nagrado, zaradi njenega sodelovanja pri zločinih proti Rohingam.	^[6]^[7]^[8]^[9]
1991	-	Demaçi, AdemAdem Demaçi	Jugoslavija	Kosovsko-albanski politik, dolgo časa politični zapornik.	^[5]
1992		Matere z Majskega trga (Las Madres de Plaza de Mayo)	Argentina	Argentinsko združenje mater, katerih otroci so izginili med argentinsko »umazano vojno« (1976–1983).	^[6]
1993		Oslobođenje	Bosna in Hercegovina	Priljubljeni časopis, ki se je zavzemal za večetničnost Bosne in Hercegovine.	^[6]
1994		Nasrin, TaslimaTaslima Nasrin	Bangladeš	Bivša zdravnica, feministična pisateljica.	^[6]
1995		Zana, LejlaLejla Zana	Turčija	Političarka kurdskega porekla iz jugovzhodne Turčije, ki je preživela 15 let v zaporu zaradi članstva Kurdski delavski stranki.	^[5]
1996		Jingsheng, WeiWei Jingsheng	Kitajska	Aktivist kitajskega demokratičnega gibanja.	^[6]
1997		Ghezali, SalimaSalima Ghezali	Alžirija	Novinarka in pisateljica, aktivistka za pravice žensk, človekove pravice in demokratičnost v Alžiriji.	^[6]
1998		Rugova, IbrahimIbrahim Rugova	FR Jugoslavija	Kosovsko-albanski politik, prvi predsednik Kosova.	^[5]
1999		Gusmão, XananaXanana Gusmão	Vzhodni Timor	Voditelj vzhodnotimorskega boja za svobodo in samoodločbo, prvi predsednik Vzhodnega Timorja.	^[10]^[11]
2000	-	Basta !¡Basta Ya!	Španija	Organizacija, ki združuje posameznike različnih političnih prepričanj v boju proti korupciji, terorizmu in političnemu nasilju v španski Baskiji.	^[12]
2001		Peled-Elhanan, NuritNurit Peled-Elhanan	Izrael	Mirovna aktivistka.	^[5]
	-	Ghazavi, IzatIzat Ghazavi	Palestina	Pisatelj, profesor.
		Kamwenho, Dom ZacariasDom Zacarias Kamwenho	Angola	Nadškof, mirovni aktivist.
2002	-	Payá, OswaldoOswaldo Payá	Kuba	Politični aktivist in disident.	^[13]
2003		Anan, KofiKofi Anan	Gana	Dobitnik Nobelove nagrade in sedmi generalni sekretar Združenih narodov.	^[5]
2003		Združeni narodi	/ (mednarodno)		^[5]
2004	-	Belorusko združenje novinarjev	Belorusija	Nevladna organizacija, ustanovljena 1995, ki si prizadeva zaščititi novinarje ter se zavzema za svobodo govora ter pravico do obveščenosti.	^[14]
2005		Dame v belem (Damas de Blanco)	Kuba	Opozicijsko gibanje sorodnic političnih zapornikov.	^[15]
		Novinarji brez meja	/ (mednarodno)	Mednarodna nevladna organiozacija s sedežem v Franciji, ki se bori za svobodo tiska.	^[15]
		Ibrahim, HauwaHauwa Ibrahim	Nigerija	Pravnica, borka za človekove pravice.	^[15]
2006		Milinkevič, AlaksandarAlaksandar Milinkevič	Belorusija	Vodja demokratičnega opozicijskega Gibanja za svobodo v Belorusiji.	^[16]
2007		Mahmud Osman, SalihSalih Mahmud Osman	Sudan	Pravnik, borec za človekove pravice.	^[6]
2008		Jia, HuHu Jia	Kitajska	Aktivist, politični disident.	^[17]
2009		Memorial	Rusija	Mednarodna organizacija, sprva ustanovljena za ohranjanje spomina na množično represijo Stalinovih časov, danes pa se zavzema za spoštovanje človekovih pravic.	^[18]
2010		Fariñas, GuillermoGuillermo Fariñas	Kuba	Doktor psihologije, novinar in politični disident.	^[19]
2011^[a]		Asma Mahfuz	Egipt	Pet arabskih posameznikov, ki se zavzemajo za svobodo in človekove pravice.	^[20]
		Ahmed El Zenusi	Libija
		Razan Zajtuneh	Sirija
		Ali Farzat	Sirija
	-	Mohamed Buazizi	Tunizija
2012		Džafar Panahi	Iran	Iranska aktivista; Sotoudehova je pravnica, borka za človekove pravice, Panahi pa režiser, ki se zavzema se za umetniško svobodo in obsoja smrtno kazen.	^[21]^[22]^[23]
2012		Nasrin Sotudeh	Iran		^[21]^[22]^[23]
2013		Malala Jusafzaj	Pakistan	Borka za človekove pravice ter pravico pakistanskih deklet do izobraževanja. Bojuje se proti talibanskemu ekstremizmu.	^[24]
2014		Denis Mukwege	Demokratična republika Kongo	Ginekolog, ki se je med drugim posvetil oskrbi žrtev posilstev tolp.	^[25]
2015		Raif Badavi	Saudova Arabija	Savdskoarabski bloger in aktivist, ustanovitelj spletišča Free Saudi Liberals.	^[26]^[b]
2016		Nadia Murad Basee	Irak	Jazidski aktivistki za človekove pravice in nekdanji žrtvi spolnega suženjstva Islamske države.	^[27]
2016		Lamija Hadži Bašar	Irak		^[27]
2017		Demokratična opozicija v Venezueli	Venezuela	Prejemniki nagrade so bili politični nasprotniki venezuelske vlade – poslanci narodne skupščine in vsi politični zaporniki. Odlikovani so bili za izkazani pogum in prizadevanja za svobodo in blaginjo svoje države.^[28]	^[29]
2018		Oleg Sencov	Ukrajina	Režiser, simbol boja za izpustitev političnih zapornikov v ruskih zaporih in drugod po svetu.	^[30]
2019		Ilham Tohti	Kitajska	Ujgurski ekonomist in aktivist za človekove pravice. Leta 2014 je bil obsojen na doživljenjsko zaporno kazen zaradi separatističnih teženj.	^[31]^[32]
2020		Demokratična opozicija Belorusije	Belorusija	Koordinacijski svet, v katerem so se združile beloruske ženske in drugi predstavniki civilne družbe in političnih osebnosti, za borbo za demokracijo v Belorusiji.	^[33]^[c]
2021		Aleksej Navalni	Rusija	Ruski opozicijski politik in aktivist proti korupciji.	^[34]
2022		ukrajinsko ljudstvo	Ukrajina	Nagrado so prejeli Ukrajinci, ki se v ruski invaziji na njihovo državo borijo ne se le za to, da bi zaščitili svoje domove, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost, ampak na bojiščih tudi branijo svobodo, demokracijo, vladavino prava in evropske vrednote pred okrutnim režimom, ki skuša spodkopati demokracijo ter oslabiti in razdeliti Evropsko unijo.^[35]^[36]

Opombe

Sklici

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]

[19]

[a]

[20]

[21]

[22]

[23]

[24]

[25]

[26]

[b]

[27]

[28]

[29]

[30]

[31]

[32]

[33]

[c]

[34]

[35]

[36]