Nagrada Saharova

priznanje posameznikom in skupinam ljudi, ki so svoje življenje posvetili zaščiti človekovih pravic in svobode mišljenja

Nagrada Saharova za svobodo misli, krajše nagrada Saharova, je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija vsako leto, od 1988, podeljuje posameznikom ali organizacijam za delo na področju človekovih pravic.[1][2] Nagrada je poimenovana po ruskem znanstveniku in političnem odpadniku Andreju Saharovu.[2] Podeljuje jo Evropski parlament, in sicer o nagradi odloča konferenca predsednikov (predsednik Evropskega parlamenta in vodje političnih skupin).[3] Nagrajenec prejme tudi denarno nagrado v vrednosti 50.000 evrov.[4]

Prejemniki

Legenda
Označuje posthumno razglasitev.
LetoSlikaDobitnikNarodnostOpombeSklici
1988 Mandela, NelsonNelson Mandela  Južna AfrikaAktivist proti apartheidu in kasnejši predsednik Južne Afrike.[5]
-
Marčenko, AnatolijAnatolij Marčenko  Sovjetska zvezaSovjetski disident, pisatelj in borec za človekove pravice.[5]
1989 Dubček, AleksanderAleksander Dubček  ČeškoslovaškaSlovaški politik, ki je med praško pomladjo poskušal reformirati komunistični režim.[5]
1990 Aung San Su Či  BurmaV času prejetja nagrade je bila mjanmarska opozicijska političarka in bivša generalna sekretarka Narodne lige za demokracijo, znana po svojem miroljubnem boju proti vojaški oblasti v državi. Nagrado je osebno prevzela leta 2013, ko je bila po 15 letih spuščena iz hišnega zapora. Leta 2020 je Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta Su Čijevi uradno začasno odvzela nagrado, zaradi njenega sodelovanja pri zločinih proti Rohingam.[6][7][8][9]
1991
-
Demaçi, AdemAdem Demaçi  JugoslavijaKosovsko-albanski politik, dolgo časa politični zapornik.[5]
1992 Matere z Majskega trga
(Las Madres de Plaza de Mayo)
 ArgentinaArgentinsko združenje mater, katerih otroci so izginili med argentinsko »umazano vojno« (1976–1983).[6]
1993 Oslobođenje  Bosna in HercegovinaPriljubljeni časopis, ki se je zavzemal za večetničnost Bosne in Hercegovine.[6]
1994 Nasrin, TaslimaTaslima Nasrin  BangladešBivša zdravnica, feministična pisateljica.[6]
1995 Zana, LejlaLejla Zana  TurčijaPolitičarka kurdskega porekla iz jugovzhodne Turčije, ki je preživela 15 let v zaporu zaradi članstva Kurdski delavski stranki.[5]
1996 Jingsheng, WeiWei Jingsheng  KitajskaAktivist kitajskega demokratičnega gibanja.[6]
1997 Ghezali, SalimaSalima Ghezali  AlžirijaNovinarka in pisateljica, aktivistka za pravice žensk, človekove pravice in demokratičnost v Alžiriji.[6]
1998 Rugova, IbrahimIbrahim Rugova  FR JugoslavijaKosovsko-albanski politik, prvi predsednik Kosova.[5]
1999 Gusmão, XananaXanana Gusmão  Vzhodni TimorVoditelj vzhodnotimorskega boja za svobodo in samoodločbo, prvi predsednik Vzhodnega Timorja.[10][11]
2000
-
¡Basta Ya!  ŠpanijaOrganizacija, ki združuje posameznike različnih političnih prepričanj v boju proti korupciji, terorizmu in političnemu nasilju v španski Baskiji.[12]
2001 Peled-Elhanan, NuritNurit Peled-Elhanan  IzraelMirovna aktivistka.[5]
-
Ghazavi, IzatIzat Ghazavi  PalestinaPisatelj, profesor.
Kamwenho, Dom ZacariasDom Zacarias Kamwenho  AngolaNadškof, mirovni aktivist.
2002
-
Payá, OswaldoOswaldo Payá  KubaPolitični aktivist in disident.[13]
2003 Anan, KofiKofi Anan  GanaDobitnik Nobelove nagrade in sedmi generalni sekretar Združenih narodov.[5]
Združeni narodi/ (mednarodno)
2004
-
Belorusko združenje novinarjev  BelorusijaNevladna organizacija, ustanovljena 1995, ki si prizadeva zaščititi novinarje ter se zavzema za svobodo govora ter pravico do obveščenosti.[14]
2005 Dame v belem (Damas de Blanco)  KubaOpozicijsko gibanje sorodnic političnih zapornikov.[15]
Novinarji brez meja/ (mednarodno)Mednarodna nevladna organiozacija s sedežem v Franciji, ki se bori za svobodo tiska.[15]
Ibrahim, HauwaHauwa Ibrahim  NigerijaPravnica, borka za človekove pravice.[15]
2006 Milinkevič, AlaksandarAlaksandar Milinkevič  BelorusijaVodja demokratičnega opozicijskega Gibanja za svobodo v Belorusiji.[16]
2007 Mahmud Osman, SalihSalih Mahmud Osman  SudanPravnik, borec za človekove pravice.[6]
2008 Jia, HuHu Jia  KitajskaAktivist, politični disident.[17]
2009 Memorial  RusijaMednarodna organizacija, sprva ustanovljena za ohranjanje spomina na množično represijo Stalinovih časov, danes pa se zavzema za spoštovanje človekovih pravic.[18]
2010 Fariñas, GuillermoGuillermo Fariñas  KubaDoktor psihologije, novinar in politični disident.[19]
2011[a] Asma Mahfuz  EgiptPet arabskih posameznikov, ki se zavzemajo za svobodo in človekove pravice.[20]
Ahmed El Zenusi  Libija
Razan Zajtuneh  Sirija
Ali Farzat
-
Mohamed Buazizi  Tunizija
2012 Džafar Panahi  IranIranska aktivista; Sotoudehova je pravnica, borka za človekove pravice, Panahi pa režiser, ki se zavzema se za umetniško svobodo in obsoja smrtno kazen.[21][22][23]
Nasrin Sotudeh
2013 Malala Jusafzaj  PakistanBorka za človekove pravice ter pravico pakistanskih deklet do izobraževanja. Bojuje se proti talibanskemu ekstremizmu.[24]
2014 Denis Mukwege  Demokratična republika KongoGinekolog, ki se je med drugim posvetil oskrbi žrtev posilstev tolp.[25]
2015 Raif Badavi  Saudova ArabijaSavdskoarabski bloger in aktivist, ustanovitelj spletišča Free Saudi Liberals.[26][b]
2016 Nadia Murad Basee  IrakJazidski aktivistki za človekove pravice in nekdanji žrtvi spolnega suženjstva Islamske države.[27]
Lamija Hadži Bašar
2017 Demokratična opozicija v Venezueli  VenezuelaPrejemniki nagrade so bili politični nasprotniki venezuelske vlade – poslanci narodne skupščine in vsi politični zaporniki. Odlikovani so bili za izkazani pogum in prizadevanja za svobodo in blaginjo svoje države.[28][29]
2018 Oleg Sencov  UkrajinaRežiser, simbol boja za izpustitev političnih zapornikov v ruskih zaporih in drugod po svetu.[30]
2019 Ilham Tohti  KitajskaUjgurski ekonomist in aktivist za človekove pravice. Leta 2014 je bil obsojen na doživljenjsko zaporno kazen zaradi separatističnih teženj.[31][32]
2020 Demokratična opozicija Belorusije  BelorusijaKoordinacijski svet, v katerem so se združile beloruske ženske in drugi predstavniki civilne družbe in političnih osebnosti, za borbo za demokracijo v Belorusiji.[33][c]
2021 Aleksej Navalni  RusijaRuski opozicijski politik in aktivist proti korupciji.[34]
2022ukrajinsko ljudstvo  UkrajinaNagrado so prejeli Ukrajinci, ki se v ruski invaziji na njihovo državo borijo ne se le za to, da bi zaščitili svoje domove, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost, ampak na bojiščih tudi branijo svobodo, demokracijo, vladavino prava in evropske vrednote pred okrutnim režimom, ki skuša spodkopati demokracijo ter oslabiti in razdeliti Evropsko unijo.[35][36]

Opombe

Sklici