Nagrada Saharova
priznanje posameznikom in skupinam ljudi, ki so svoje življenje posvetili zaščiti človekovih pravic in svobode mišljenja
Nagrada Saharova za svobodo misli, krajše nagrada Saharova, je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija vsako leto, od 1988, podeljuje posameznikom ali organizacijam za delo na področju človekovih pravic.[1][2] Nagrada je poimenovana po ruskem znanstveniku in političnem odpadniku Andreju Saharovu.[2] Podeljuje jo Evropski parlament, in sicer o nagradi odloča konferenca predsednikov (predsednik Evropskega parlamenta in vodje političnih skupin).[3] Nagrajenec prejme tudi denarno nagrado v vrednosti 50.000 evrov.[4]
Prejemniki
Označuje posthumno razglasitev. |
Leto | Slika | Dobitnik | Narodnost | Opombe | Sklici |
---|---|---|---|---|---|
1988 | Nelson Mandela | Južna Afrika | Aktivist proti apartheidu in kasnejši predsednik Južne Afrike. | [5] | |
- | Anatolij Marčenko | Sovjetska zveza | Sovjetski disident, pisatelj in borec za človekove pravice. | [5] | |
1989 | Aleksander Dubček | Češkoslovaška | Slovaški politik, ki je med praško pomladjo poskušal reformirati komunistični režim. | [5] | |
1990 | Aung San Su Či | Burma | V času prejetja nagrade je bila mjanmarska opozicijska političarka in bivša generalna sekretarka Narodne lige za demokracijo, znana po svojem miroljubnem boju proti vojaški oblasti v državi. Nagrado je osebno prevzela leta 2013, ko je bila po 15 letih spuščena iz hišnega zapora. Leta 2020 je Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta Su Čijevi uradno začasno odvzela nagrado, zaradi njenega sodelovanja pri zločinih proti Rohingam. | [6][7][8][9] | |
1991 | - | Adem Demaçi | Jugoslavija | Kosovsko-albanski politik, dolgo časa politični zapornik. | [5] |
1992 | Matere z Majskega trga (Las Madres de Plaza de Mayo) | Argentina | Argentinsko združenje mater, katerih otroci so izginili med argentinsko »umazano vojno« (1976–1983). | [6] | |
1993 | Oslobođenje | Bosna in Hercegovina | Priljubljeni časopis, ki se je zavzemal za večetničnost Bosne in Hercegovine. | [6] | |
1994 | Taslima Nasrin | Bangladeš | Bivša zdravnica, feministična pisateljica. | [6] | |
1995 | Lejla Zana | Turčija | Političarka kurdskega porekla iz jugovzhodne Turčije, ki je preživela 15 let v zaporu zaradi članstva Kurdski delavski stranki. | [5] | |
1996 | Wei Jingsheng | Kitajska | Aktivist kitajskega demokratičnega gibanja. | [6] | |
1997 | Salima Ghezali | Alžirija | Novinarka in pisateljica, aktivistka za pravice žensk, človekove pravice in demokratičnost v Alžiriji. | [6] | |
1998 | Ibrahim Rugova | FR Jugoslavija | Kosovsko-albanski politik, prvi predsednik Kosova. | [5] | |
1999 | Xanana Gusmão | Vzhodni Timor | Voditelj vzhodnotimorskega boja za svobodo in samoodločbo, prvi predsednik Vzhodnega Timorja. | [10][11] | |
2000 | - | ¡Basta Ya! | Španija | Organizacija, ki združuje posameznike različnih političnih prepričanj v boju proti korupciji, terorizmu in političnemu nasilju v španski Baskiji. | [12] |
2001 | Nurit Peled-Elhanan | Izrael | Mirovna aktivistka. | [5] | |
- | Izat Ghazavi | Palestina | Pisatelj, profesor. | ||
Dom Zacarias Kamwenho | Angola | Nadškof, mirovni aktivist. | |||
2002 | - | Oswaldo Payá | Kuba | Politični aktivist in disident. | [13] |
2003 | Kofi Anan | Gana | Dobitnik Nobelove nagrade in sedmi generalni sekretar Združenih narodov. | [5] | |
Združeni narodi | / (mednarodno) | ||||
2004 | - | Belorusko združenje novinarjev | Belorusija | Nevladna organizacija, ustanovljena 1995, ki si prizadeva zaščititi novinarje ter se zavzema za svobodo govora ter pravico do obveščenosti. | [14] |
2005 | Dame v belem (Damas de Blanco) | Kuba | Opozicijsko gibanje sorodnic političnih zapornikov. | [15] | |
Novinarji brez meja | / (mednarodno) | Mednarodna nevladna organiozacija s sedežem v Franciji, ki se bori za svobodo tiska. | [15] | ||
Hauwa Ibrahim | Nigerija | Pravnica, borka za človekove pravice. | [15] | ||
2006 | Alaksandar Milinkevič | Belorusija | Vodja demokratičnega opozicijskega Gibanja za svobodo v Belorusiji. | [16] | |
2007 | Salih Mahmud Osman | Sudan | Pravnik, borec za človekove pravice. | [6] | |
2008 | Hu Jia | Kitajska | Aktivist, politični disident. | [17] | |
2009 | Memorial | Rusija | Mednarodna organizacija, sprva ustanovljena za ohranjanje spomina na množično represijo Stalinovih časov, danes pa se zavzema za spoštovanje človekovih pravic. | [18] | |
2010 | Guillermo Fariñas | Kuba | Doktor psihologije, novinar in politični disident. | [19] | |
2011[a] | Asma Mahfuz | Egipt | Pet arabskih posameznikov, ki se zavzemajo za svobodo in človekove pravice. | [20] | |
Ahmed El Zenusi | Libija | ||||
Razan Zajtuneh | Sirija | ||||
Ali Farzat | |||||
- | Mohamed Buazizi | Tunizija | |||
2012 | Džafar Panahi | Iran | Iranska aktivista; Sotoudehova je pravnica, borka za človekove pravice, Panahi pa režiser, ki se zavzema se za umetniško svobodo in obsoja smrtno kazen. | [21][22][23] | |
Nasrin Sotudeh | |||||
2013 | Malala Jusafzaj | Pakistan | Borka za človekove pravice ter pravico pakistanskih deklet do izobraževanja. Bojuje se proti talibanskemu ekstremizmu. | [24] | |
2014 | Denis Mukwege | Demokratična republika Kongo | Ginekolog, ki se je med drugim posvetil oskrbi žrtev posilstev tolp. | [25] | |
2015 | Raif Badavi | Saudova Arabija | Savdskoarabski bloger in aktivist, ustanovitelj spletišča Free Saudi Liberals. | [26][b] | |
2016 | Nadia Murad Basee | Irak | Jazidski aktivistki za človekove pravice in nekdanji žrtvi spolnega suženjstva Islamske države. | [27] | |
Lamija Hadži Bašar | |||||
2017 | Demokratična opozicija v Venezueli | Venezuela | Prejemniki nagrade so bili politični nasprotniki venezuelske vlade – poslanci narodne skupščine in vsi politični zaporniki. Odlikovani so bili za izkazani pogum in prizadevanja za svobodo in blaginjo svoje države.[28] | [29] | |
2018 | Oleg Sencov | Ukrajina | Režiser, simbol boja za izpustitev političnih zapornikov v ruskih zaporih in drugod po svetu. | [30] | |
2019 | Ilham Tohti | Kitajska | Ujgurski ekonomist in aktivist za človekove pravice. Leta 2014 je bil obsojen na doživljenjsko zaporno kazen zaradi separatističnih teženj. | [31][32] | |
2020 | Demokratična opozicija Belorusije | Belorusija | Koordinacijski svet, v katerem so se združile beloruske ženske in drugi predstavniki civilne družbe in političnih osebnosti, za borbo za demokracijo v Belorusiji. | [33][c] | |
2021 | Aleksej Navalni | Rusija | Ruski opozicijski politik in aktivist proti korupciji. | [34] | |
2022 | ukrajinsko ljudstvo | Ukrajina | Nagrado so prejeli Ukrajinci, ki se v ruski invaziji na njihovo državo borijo ne se le za to, da bi zaščitili svoje domove, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost, ampak na bojiščih tudi branijo svobodo, demokracijo, vladavino prava in evropske vrednote pred okrutnim režimom, ki skuša spodkopati demokracijo ter oslabiti in razdeliti Evropsko unijo.[35][36] |
Opombe
Sklici
🔥 Top keywords: Glavna stranPosebno:IskanjeFacebookSkrito v rajuPosebno:ZadnjeSpremembeNogometna Liga prvakovSlovenijaSeznam nemških igralcevZodiakMarija AntoanetaKategorija:Slovenski priimkiLjubljanaCarles PuigdemontFreelancerstvoNova24TVSeznam držav članic Evropske unijeYouTubeSeznam mednarodnih klicnih kodReal Madrid Club de FútbolDruga svetovna vojnaSeznam slovenskih slikarjevFrance PrešerenSeznam nemških filozofovDubajSabina KogovšekVolitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024Meta PlatformsNogometRimsko cesarstvoSeznam škotskih fizikovSulejman I.MariborIranMatej ZemljičRadiotelevizija SlovenijaIranske pokrajineHrvaška demokratska skupnostWindows NT 4.0Izrael